Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (33.754-33.778)



  1.      prevérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa: preverjati podatke, sodbe; preverjali so, ali govori resnico; bolje je zate, da tega ne preverjaš; s poskusi preverjati kaj; natančno preverjati / prepustnice so strogo preverjali pregledovaliadm. preverjati točnost prepisa; šol. preverjati znanje učencev ugotavljati znanje učencev z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovi // na tak način ugotavljati kaj sploh: preverjati udeležbo učencev pri pouku; ladja je morala neprestano preverjati svoj položaj / preverjati umsko raven kandidatov 2. star. prepričevati: preverjajo me, da ona ni kriva; preverjal se je, da ta tekmec zanj ni nevaren
  2.      prevérjenost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost preverjenega: preverjenost podatkov / moralna preverjenost kandidatov 2. star. prepričanje, prepričanost: dokazovati kaj z veliko preverjenostjo; trdna preverjenost
  3.      preverljív  -a -o prid. ( í) ki se da preveriti: preverljivi podatki; lahko preverljiv
  4.      preverljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost preverljivega: hipoteza z majhno stopnjo verjetnosti in preverljivosti
  5.      prevès  -ésa m ( ẹ́) glagolnik od prevesiti: preves jezička na tehtnici / knjiž. preves pozitivnih elementov nad negativnimi prevlada, premoč
  6.      prevesél  -a -o [e] prid. (ẹ̑) 1. preveč vesel: prevesel in lahkomiseln človek / prevesela pesem za tako resno priložnost 2. ekspr. zelo vesel: prinesla mu je preveselo novico
  7.      prevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska ● knjiž., redko prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežnaalp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj
  8.      prevésica  -e ž (ẹ̑) knjiž., v zvezi z na negotov položaj: to lahko spravi vse prizadevanje na prevesico; biti na prevesici ∙ knjiž. bolnikovo življenje je bilo na prevesici na tehtnici
  9.      prevésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti, da kaj visi čez kaj: prevesil je noge čez rob ležišča; prevesil se je čez ograjo 2. z obešanjem česa pokriti, prekriti: prevesiti stene z blagom ● redko prevesiti klobase obesiti jih drugam prevésiti se 1. preiti iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: zaradi dodane uteži se je tehtnica prevesila / ko so nalagali tovor, se je ladja prevesila 2. spustiti se navzdol: cesta se tam prevesi / ekspr. dan se je že prevesil; pren. to so leta, ko se človeku življenje prevesi // ekspr., v zvezi z v preiti v kaj drugega: tam se breg prevesi v dolino / poletje se je prevesilo v jesen ● knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; knjiž. tehtnica se je že prevesila je že jasno, odločeno prevéšen -a -o: prevešena ladja, tehtnica
  10.      prevésten  -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč vesten: bil je prepošten in prevesten, da bi to storil / prevestno učenje 2. ekspr. zelo vesten: to je bil res prevesten delavec prevéstno prisl.: prevestno opravljati svoje delo
  11.      prevêsti  -vêdem dov., prevêdel in prevédel prevêdla; stil. prevèl prevêla (é) 1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevesti neznane besede; prevesti roman; prevedel je njegovo vprašanje; prevesti iz slovenščine v nemščino; star. prevesti na slovensko v slovenščino; umetniško prevesti / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 2. knjiž. narediti, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevesti formule v splošni jezik; prevesti svoja občutja v jezik glasbe / vaša vprašanja bom prevedel v bolj razumljiv jezik ♦ mat. s transformacijo prevesti enačbo višje stopnje v enačbo nižje stopnje 3. jur. uradno priznati nove pravice ali prilagoditi že priznane pravice novim predpisom: prevesti delavca na nove prejemke / prevesti koga v nov naslov 4. redko prepeljati: prevesti jetnike v drugo jetnišnico ● star. na sejmu se vsako leto prevede veliko živine proda, kupi prevedèn -êna -o: roman je dobro preveden; večji del vojaštva je bil preveden na fronto; bil je preveden v višji naslov
  12.      prevésti  -vézem in prevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) z vezenjem narediti, da pride v blago, vzorec še druga, drugačna nit: prevesti zaveso s srebrnimi nitkami / prevesti suknjič z zlatom
  13.      prevéšati  -am nedov. (ẹ́) delati, da kaj visi čez kaj: prevešati noge čez rob ležišča; prevešal se je čez vodnjak prevéšati se 1. prehajati iz vodoravnega v poševni položaj zaradi spremembe obtežitve: čoln se je prevešal na desno 2. ekspr., v zvezi z v prehajati v kaj drugega: breg se tam preveša v dolino / pomlad se je že prevešala v poletje
  14.      prevéti  -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. prevzeti, navdati: prevel ga je občutek miru; prevela ga je žalost / njihovo delovanje je prevel nov duh
  15.      prevetrítev  -tve ž () glagolnik od prevetriti: prevetritev prostorov / prevetritev medsebojnih odnosov
  16.      prevetrováti  -újem nedov.) prezračevati: prevetrovati klet / prevetrovati oblačila
  17.      prevévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. prevzemati, navdajati: ljudi je prevevalo upanje; prevevala ga je zavest, da mora pomagati tovarišem; prevevala jo je žalost / to literaturo preveva revolucionarni duh; njegovo poezijo preveva optimizem ● knjiž. ozračje je preveval duh po dimu v ozračju je bil
  18.      prevéz  -i inž (ẹ̑) nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon: obrezati trto na prevez
  19.      prevéza  -e ž (ẹ̑) 1. kar se uporabi za prevezovanje česa: z oči so mu sneli prevezo, da je lahko gledal / stisniti nadlaket z gumijasto prevezo 2. glagolnik od prevezati: preveza uda pri krvavitvi je škodljiva / preveza ranjene roke
  20.      prevezáva  -e ž () glagolnik od prevezati: prevezava ranjene roke / knjigovez je pri prevezavi knjigi obrezal robove
  21.      prevézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) prevrniti, zlasti posodo: prevezniti lonec; skleda se je preveznilastar. cesta se prevezne v dolino prevesi
  22.      prevezovánje  -a s () glagolnik od prevezovati: prevezovanje zavojev / prevezovanje ranjencev
  23.      prevíden  -dna -o prid., prevídnejši (í ) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče ● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi ● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano
  24.      prevídeti  -im dov.) star. 1. spoznati, dojeti: pameten človek to lahko previdi; previdel je, da je vse zaman; zdaj lahko previdiš, kako nespametno si ravnal 2. preskrbeti, oskrbeti: prevideti vojake s hrano; prevideti se s tobakom ● star. prevideti nesrečo napovedati, predvidetirel. prevideti bolnika podeliti mu zakramente za umirajoče prevíden -a -o: umreti previden
  25.      prevídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost previdnega človeka: znan je po svoji previdnosti / opozarjati koga na previdnost previdno ravnanje / preden je spregovoril, je iz previdnosti zaprl vrata; ravnati s potrebno previdnostjo ∙ preg. previdnost je mati modrosti kdor se hoče izogniti nesreči, mora biti previdenrel. božja previdnost ga je vodila Bog

   33.629 33.654 33.679 33.704 33.729 33.754 33.779 33.804 33.829 33.854  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA