Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (33.204-33.228)


  1.      preplôščiti  -im dov. (ō ȏ) teh. povezati dva elementa tako, da se njuna stanjšana dela prekrivata: preploščiti kovinski, leseni letvi ♪
  2.      preplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel 2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh ● zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala ♪
  3.      prepocéni  prisl. (ẹ́) preveč poceni: kolo si prepoceni prodal, saj je bilo še skoraj novo; pren. ne dajmo se prepoceni; prepoceni pridobljena slava ∙ pog. jedli smo, pa ne prepoceni morali smo precej plačati za hrano; pog., ekspr. za tako napako si jo še prepoceni odnesel zaslužil si si strožjo kazen ♪
  4.      prepočásen  -sna -o prid. (á ā) preveč počasen: prepočasen človek / prepočasna vožnja / tak način predelave lesa je prepočasen ♪
  5.      prepočási  prisl. (ȃ) preveč počasi: prepočasi hodiš, zamudila bova; dežela se prepočasi industrializira; ekspr. vse prepočasi mineva čas ♪
  6.      prepodíti  -ím dov., prepódil (ȋ í) narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave prepodèn -êna -o: prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali ♪
  7.      prepogíb  -a m (ȋ) glagolnik od prepogniti: dvojni prepogib lista ♪
  8.      prepogíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) dajati, polagati en del česa čez drugega: prepogibati pole papirja / prepogibati telo ♪
  9.      prepogníti  -pógnem tudi -pôgnem dov. (ȋ ọ́, ó) dati, položiti en del česa čez drugega: prepogniti kos blaga, list papirja / prepogniti po dolžini prepógnjen tudi prepôgnjen -a -o: večkrat prepognjen bankovec ♪
  10.      prepogóst  -a -o prid. (ọ̑) preveč pogost: njeni obiski so se jim zdeli prepogosti; prepogoste poplave; prepogosto jemanje pomirjevalnih tablet / v knjigi so prepogosti avtobiografski odlomki prepogósto prisl.: prepogosto prihajati na obisk; prepogosto spreminjati načrte ∙ ekspr. ideali so prepogosto težko dosegljivi zelo pogosto ♪
  11.      prepójati se  -am se dov. (ọ́) nar. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve; pregoniti se: krava se je prepojala ♪
  12.      prepojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prepojenega: prepojenost obleke z vlago / ekspr. prepojenost s sebičnostjo ♪
  13.      prepojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prepojiti: prepojitev lesa s kemičnimi snovmi / prepojitev obveze s krvjo ♪
  14.      prepojíti  -ím dov., prepójil (ȋ í) 1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost 2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje prepojíti se dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo prepojèn -êna -o: prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom ∙ ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih ♪
  15.      prepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine ♪
  16.      prepolovíti  -ím dov., prepolóvil (ȋ í) razpoloviti: prepoloviti jabolko; v neurju se je ladja prepolovila prepolovljèn -êna -o: zdrgniti s prepolovljeno čebulo ♪
  17.      preponížen  -žna -o prid. (í ȋ) 1. preveč ponižen: to je preponižen človek / ekspr. ne prenaša preponižnega vedenja 2. ekspr. zelo ponižen: uslišite mojo preponižno prošnjo preponížno prisl.: preponižno se klanjati; preponižno prositi ♪
  18.      prepoténca  -e ž (ẹ̑) 1. velika potenca: prepotenca in omejena potenca 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: nekdanja nemška prepotenca proti slovanskim narodom ● knjiž., ekspr. avanturizem iz mladostne prepotence objestnosti ♪
  19.      prepoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. zelo potenten: prepotentni in impotentni moški 2. knjiž., ekspr. mogočen, oblasten: postal je prepotenten in grob ● knjiž., ekspr. prepotentna domišljavost pubertetnikov objestna ♪
  20.      prepoténtnost  -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
  21.      prepotíti  -ím dov., prepótil (ȋ í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko prepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu ∙ ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival ♪
  22.      prepotováti  -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) 1. potujoč priti na več mest kakega področja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala 2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov ♪
  23.      prepotrében  -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben ♪
  24.      prepoudáriti  -im dov. (á ȃ) knjiž., redko preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto prepoudárjen -a -o: prepoudarjena ideja ♪
  25.      prepóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ♪

   33.079 33.104 33.129 33.154 33.179 33.204 33.229 33.254 33.279 33.304  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA