Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (32.529-32.553)



  1.      prèdznámenje  -a s (-á) knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe
  2.      prêeksisténca  -e ž (-ẹ̑) filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco
  3.      prêfabrikácija  -e ž (-á) glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov
  4.      prêfabrikát  -a m (-) grad. vnaprej izdelan gradbeni element: uporaba prefabrikatov
  5.      prefékt  -a m (ẹ̑) 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik
  6.      prefékta  -e ž (ẹ̑) zastar. vzgojiteljica (v internatu): prefekta ga je oštela
  7.      prefektúra  -e ž () 1. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni urad v provinci, departmaju: iti na prefekturo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več diecez
  8.      prefektúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na prefekturo: prefekturna palača
  9.      preferénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na preferenco: preferenčna lista / preferenčni sporazumi ♦ jur. preferenčni glas glas, ki daje prednost določenemu kandidatu s kandidatne liste
  10.      prefín  -a -o prid. () 1. preveč fin: kupila si je prefino blago / prefina je za tega človeka / prefin je, da bi to rekel preveč rahločuten, obziren 2. ekspr. zelo fin: občudoval je njene prefine ustnice
  11.      prefínjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost
  12.      preformulírati  -am dov. () na novo formulirati: preformulirati besedilo / preformulirati politična načela
  13.      preforsírati  -am dov. () pog. pretirati v intenzivnosti, prenapeti: dirigent je preforsiral tempo izvedbe / pevka je v nižjih legah preforsirala glas
  14.      prefríganka  -e ž () pog., ekspr. prebrisana, zvita ženska: njegovo dekle je velika prefriganka / lisica prefriganka je pravi čas ušla
  15.      prefríganost  -i ž () pog., ekspr. prebrisanost, zvitost: rešila ga je prefriganost njegove žene
  16.      preganíti  in pregániti -em dov. ( á) 1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja 2. redko premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti preganíti se in pregániti se redko upogniti se: preganil se je v pasu in zaječal pregánjen -a -o: preganjen časopis; večkrat preganjen plašč
  17.      preganjálka  -e [k] ž () ženska oblika od preganjalec: preganjanka je postala preganjalka / noči so njene neutrudne preganjalke
  18.      pregánjanje  -a s () glagolnik od preganjati: bati se preganjanja; trpeti preganjanje; policijsko, politično preganjanje; preganjanje krivovercev / preganjanje določene ideologije; preganjanje tujih besed v jeziku / preganjanje samote, strahu
  19.      pregánjanka  -e ž () ženska oblika od preganjanec: preganjanka je s strahom pogledala, če ji preganjalci še sledijo
  20.      pregánjati  -am nedov. () 1. zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje: gestapo ga je preganjal; preganjati krivoverce, sovražnike; preganjati uživalce mamil; preganjajo ga kot divjo zver // delati, povzročati, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je preganjati neprijetne misli; le s težavo ji je preganjal spanec / z žganjem preganja prehlad; s pesmijo si preganja skrbi 2. nav. ekspr. delati, povzročati neprijeten občutek, skrb: krivda ga preganja; strah pred smrtjo jo preganja / občutek nesreče jih še vedno preganja / še dolgo so ga preganjale fantove začudene oči / ta problem ga že nekaj časa preganja zelo razmišlja o njem // z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: utrujenost ga preganja; žalost jo preganja je žalostna / vse življenje ga preganja nesreča 3. ekspr., v zvezi s s, z nadlegovati, vznemirjati: preganja ga s svojim pripovedovanjem; kar naprej ga preganja z vprašanji 4. ekspr. poditi (stran), odganjati: ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja / preganjati dim, soparo 5. ekspr. loviti, goniti: pes preganja zajca / šli so preganjat srnjaka ● ekspr. vedno jo čas preganja ima premalo časa za kako delo; ekspr. vest ga preganja ima neprijeten občutek zaradi krivde; knjiž., ekspr. mrak preganja dan mrači se; ekspr. preganjati dolgčas dolgočasiti se; ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas; ekspr. mačka preganjati prizadevati si za boljše počutje, razpoloženje po nezmernem uživanju alkohola pregánjati se ekspr. 1. poditi se, divjati: otroci se ves dan preganjajo okoli hiše / jate krokarjev se preganjajo po nebu / malo je doma, z babnicami se preganja 2. zelo se truditi, mučiti: celo življenje se je preganjala z delom, otroci ji pa tako vračajo pregánjan -a -o: preganjan človek; preganjana zver, žival
  21.      preganjávica  -e ž () 1. ekspr. občutek preganjanosti: ni se mogel znebiti preganjavice / kar naprej se nam mudi, pravo preganjavico imamo 2. psiht. duševna bolezen s preganjalno blodnjo kot glavnim bolezenskim znamenjem: zbolel je za preganjavico; znamenja preganjavice
  22.      pregaráti  -ám dov.) nav. ekspr. prebiti, preživeti v garanju: dolga leta je pregaral na kmetiji / koliko je pregarala za otroke
  23.      pregáziti  -im dov., pregázila in pregazíla) 1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti // knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile 2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg pregážen -a -o: sneg še ni pregažen; sovražniki so bili pregaženi; pregažena pot
  24.      pregíb  -a m () 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja
  25.      pregíbanje  -a s () glagolnik od pregibati: pregibanje udov / pregibanje robov / ima premalo prostora za pregibanje / pregibanje samostalnika

   32.404 32.429 32.454 32.479 32.504 32.529 32.554 32.579 32.604 32.629  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA