Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (32.429-32.453)



  1.      predòr  -ôra m ( ó) 1. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet: peljati skozi predor; vlak je zapeljal v predor; dolg predor; obok predora; vhod v predor / cestni predor / kopati, vrtati predor; pren., ekspr. vrtal je predor v kup žgancev // redko odprtina: stena ima tri predore za okna 2. glagolnik od predreti: predor želodčne stene je zakrivila tudi kisla pijača / zakasneli predor zob pri otroku / hotel je izsiliti predor skozi množico / predor mrzlega zraka / pesnikov predor v novo tematiko ◊ agr. zamrzovalni predor prostor v obliki predora za zamrzovanje živil, zlasti mesa; geom. predor lega dveh teles, pri kateri imata telesi del svojega prostora skupen; grad. predor rov; mat. predor presek dveh ravnin; mont. predor umetno narejeni prehod skozi hrib; navt. predor polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme; tunel
  2.      predóren 1 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predor: predorna odprtina ◊ geol. predorna dolina dolina, nastala z erozijo tekoče vode v prelomnici ali manj odpornih skladih
  3.      predornína 1 -e ž () petr. kamnina, nastala iz lave na zemeljski površini: lastnosti predornin ◊ geom. skupnost dveh ali več ploskev, ki se predirajo, a nobena med njimi ni ravnina
  4.      predornína 2 -e ž () knjiž. pristojbina za prevoz skozi predor; tunelnina: plačati predornino
  5.      predórnost  -i ž (ọ́) prodornost: predornost našega opazovanja ◊ agr. kalilna moč, izražena v odstotkih kali, ki zrastejo v določenem času skozi plast peska določene debeline
  6.      prèdosnútek  -tka m (-) predhodni osnutek: izdelati predosnutek nove ustave, zakona; predosnutki in osnutki statutov
  7.      predozôrel  in predozorèl in predozorél -éla -o prid.ẹ́; ẹ́; ẹ̑ ẹ́) knjiž. prezrel: predozorelo sadje / predozorela deklica
  8.      prèdpakírati  -am nedov. in dov. (-) trg. predhodno pakirati: predpakirati blago prèdpakíran -a -o: prodaja predpakiranega mesa
  9.      predpásati  -pášem dov. () redko narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu; opasati: predpasati predpasnik; predpasal se je s kosom polivinila
  10.      predpásnik  -a m () vrhnje, navadno zaščitno oblačilo, ki pokriva sprednji del telesa: obleči, opasati, zavezati si predpasnik; obrisati roke v predpasnik; gumijast, usnjen predpasnik; blago za predpasnike / zaščitni predpasnik; predpasnik na naramnice ♦ obl. polovični predpasnik ki ima le del od pasu navzdol
  11.      predpéčnik  -a m (ẹ̑) pločevinasta priprava za zaščito tal, ki se da pred peč: izdelovati predpečnike; stresti premog na predpečnik; bakren predpečnik ◊ obrt. pekarski delavec, ki daje pekarske izdelke v peč in jih jemlje iz nje
  12.      prèdpekèl  -k tudi prèdpèkel -kla [pǝkǝ] m (-ǝ̏ -; -ǝ̀) rel. posmrtno stanje brez trpljenja tistih, ki (še) niso zveličani: predpekel in vice
  13.      predpís  -a m () 1. pravno veljavno določilo o posamezni stvari, zadevi: izdati predpis; izvajati, kršiti predpise; omiliti, razveljaviti, spremeniti predpis; podrobni, splošni predpisi; strog predpis; ta predpis je samo formalen, ni več veljaven / carinski, poštni, prometni, varnostni, zdravstveni predpisi; pravni predpis; ustavni, zakonski predpis; predpis o cenah, kvaliteti / delati, ravnati po predpisih, proti predpisom, v skladu s predpisi ♦ jur. mednarodnopravni predpisi 2. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje: ravnati se po predpisih / moralni predpisi // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetski predpisi / jezikovni predpisi
  14.      predpísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na predpis: predpisna določila predpísno prisl.: predpisno se predstaviti
  15.      predpisovánje  -a s () glagolnik od predpisovati: predpisovanje kakovosti, oblike česa / čezmerno predpisovanje zdravil
  16.      predpisováti  -újem nedov.) ukazovati, zahtevati, navadno v pismeni obliki a) kakšno naj kaj bo: pravopis predpisuje izgovor posameznih glasov; predpisovati mere, obliko česa; predpisovati metode pouka / ne moreš mu predpisovati, kaj sme govoriti in česa ne b) kaj je kdo dolžen opravljati, izpolnjevati: to predpisuje protokol / predpisovati davke / več let mu je zdravnik predpisoval napačna zdravila
  17.      prèdpodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba
  18.      predpoldánica  tudi predpóldanica -e [d] ž (á; ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: prinesla je predpoldanico na njivo
  19.      predpóldne  [d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: vrnil se je včeraj predpoldne; predpoldne se je megla vzdignila
  20.      predpóldnica  -e [d] ž (ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: mati jim je prinesla predpoldnico na travnik
  21.      predpónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predpono: predponska oblika / predponski glagoli
  22.      prèdporóden  -dna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na čas pred porodom: predporodne slabosti / predporodni dopust; predporodno varstvo
  23.      predpostávljanje  -a s (á) glagolnik od predpostavljati: predpostavljanje določenega znanja je bilo osnova za učni načrt / njegovo predpostavljanje o izidu tekmovanja se je uresničilo / predpostavljanje proze poeziji; njegovo neobjektivno predpostavljanje nekaterih umetnikov
  24.      predpostávljati  -am nedov. (á) 1. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri svojih razmišljanjih predpostavljajmo, da bi se zemlja prenehala vrteti; učitelj pri podajanju nove snovi predpostavlja, da učenci obvladajo že razloženo snov / predpostavljali smo, da se bo tako zgodilo predvidevali 2. knjiž. dajati prednost: pridnost predpostavlja inteligentnosti / prijatelja predpostavlja bratu predpostávljan -a -o: predpostavljana trditev
  25.      prèdpravíca  -e ž (-í) knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času ◊ jur. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin

   32.304 32.329 32.354 32.379 32.404 32.429 32.454 32.479 32.504 32.529  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA