Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (31.554-31.578)


  1.      poteptáti  -ám [tudi tǝp] dov. (á ȃ) 1. s teptanjem poškodovati ali uničiti: konji so poteptali travo; s čevlji poteptati rože / poteptati črva // s teptanjem povzročiti komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so poteptali človeka; na tleh ležečega človeka so poteptali brez usmiljenja 2. ekspr. s hojo, udarci nog pogasiti: poteptati ogenj 3. ekspr. povzročiti, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: poteptal je njuno ljubezen; vse, kar je bilo med nama, je poteptala v blato / poteptal je svojo čast // prekršiti, prelomiti: poteptati prisego; s tem je poteptal zakon 4. s teptanjem narediti kaj trdo, sprijeto: poteptati sneg / s smučmi poteptati skakalnico ● ekspr. morala je poteptati take misli, upe nehati tako misliti, upati; ekspr. sovražnika so poteptali v prah premagali poteptán -a -o: poteptana čast; poteptana trava; poteptana smučišča ∙ ekspr. zdi se mi zelo poteptan potrt, pobit ♪
  2.      potérjati  -am dov. (ẹ̑) zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: poterjala je brata, da ji vrne denar // drugega za drugim izterjati: poterjati davke, dolgove ♪
  3.      poteščáti  -ám [tǝš] dov. (á ȃ) nar. potolažiti, pomiriti: poteščati otroka / poteščati žejo ♪
  4.      potešítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od potešiti: potešitev radovednosti / nikjer ni mogel najti potešitve ♪
  5.      potešíti  -ím tudi potéšiti -im dov., potéši; potéšil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: potešiti otroka / s svojo obljubo ga je potešila 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači: potešila je lakoto; potešiti (si) žejo // knjiž. (spolno) zadovoljiti: noben moški je ni mogel potešiti / potešiti poželenje 3. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s cigareto je hotel potešiti jezo / potešiti bolečino / potešiti radovednost 4. knjiž. uresničiti, izpolniti: potešiti hrepenenje; potešiti želje potešèn -êna -o tudi potéšen -a -o: potešen je šel domov; potešena lakota ♪
  6.      potéza  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od potegniti: poteza s čopičem, peresom; poteza z roko / krtačiti si lase s hitrimi potezami potegljaji; z odločno potezo je prečrtal stavek // šah. premaknitev figure po določenem pravilu na drugo polje: izsiliti potezo; kuvertirati potezo zapisati naslednjo potezo in zapis oddati v zaprti kuverti, navadno ob prekinitvi igre; igralec je na potezi mora napraviti potezo; mat v treh potezah ∙ publ. zdaj so na potezi pedagogi morajo kaj ukreniti pedagogi 2. črti, gubi podobna zareza na obrazu: globoka poteza ob ustih // nav. mn. videz, zunanja podoba obraza: njegove poteze so izražale žalost; imeti nežne, odločne poteze; zaradi bolečin spačene poteze; ekspr.: jeklene, mehke poteze; obraz s pravilnimi potezami / na starost so se njene poteze polepšale izraz 3. nepretrgana vrsta točk; črta: narediti navpično potezo; debele in tanke poteze pri črkah / naslov je bil napisan z odločnimi potezami / risba v nežnih potezah 4. osnovna lastnost ali značilnost: ta poteza mi je pri njem najbolj všeč; to je bistvena poteza njegovega značaja 5. nav. mn., s prilastkom kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: glavne poteze in obrisi česa / publ., z oslabljenim pomenom odtujenost je dobivala določnejše poteze je postajala določnejša / pokazati kaj v glavnih, osnovnih potezah; to je v kratkih potezah vsebina knjige; dati pregled v splošnih potezah 6. ekspr. dejanje, ukrep, ravnanje: to ni bila pametna poteza; z nasprotno potezo so preprečili načrt; s taktično potezo rešiti položaj / narediti prvo potezo ♪
  7.      potézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od potezati: potezanje vrvi / potezanje z lokom / potezanje za naklonjenost ♪
  8.      potežkávati  -am nedov. (ȃ) z dvigom z rokami poskušati ugotoviti težo: potežkavati nahrbtnik / potežkaval je denar na dlani ♪
  9.      potíčka  -e ž (í) manjšalnica od potica: potice in potičke / ekspr. za praznike bom spekla dobro potičko // kar je temu podobno: deklice so na dvorišču pekle potičke iz blata ♪
  10.      potíhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (í) knjiž., redko ki je postal tih, tišji: potihli fantje / stopal je po potihli ulici; prim. potihniti ♪
  11.      potíhem  in po tíhem prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihem jokati, vprašati; prišel je čisto potihem / le potihem, da te kdo ne sliši 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihem dela proti meni; kar potihem se je preselil // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihem upa, da se bo srečno izteklo / sosedje se mu potihem smejejo ♪
  12.      potíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. drug za drugim utihniti: glasovi so potihnili // postati tih, tišji: za trenutek potihniti 2. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup je potihnil; veter je potihnil; prim. potihel ♪
  13.      potího  in po tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potiho dihati, govoriti, peti; vojaki so potiho kleli; potiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo potiho potiho 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potiho je podpiral partizane // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potiho se vsem posmehuje; pa jo le ljubi, samo potiho ♪
  14.      potíhoma  prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihoma govoriti, vprašati; vrata se potihoma odpirajo; potihoma stopati; beri bolj potihoma 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihoma so opravili svojo nalogo; potihoma se je splazil v kuhinjo // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihoma si je moral priznati, da ni imel prav ♪
  15.      potikáč  -a m (á) redko potepuh, klatež: nadležni potikači ♪
  16.      potíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od potikati: potikanje sadik / večletno potikanje po svetu ♪
  17.      potíkati  -am nedov. (ȋ) drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike ● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal potíkati se ekspr., s prislovnim določilom 1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po gozdu; ker je bil brez prenočišča, se je vso noč potikal po ulicah; potikati se okrog 2. prebivati, živeti (v različnih krajih) zunaj doma: ker so ga iskali biriči, se je več let potikal po gozdovih; kaj se boš potikal po svetu, pri tujih ljudeh, domov pridi / vse življenje se potikam po menzah hranim ● ekspr. okoli hlevov se je vsako noč potikal medved hodil; ekspr. tam se potikajo volkovi živijo, so; ekspr. namesto da bi delal, se potika potepa, pohajkuje; ekspr. kod se pa potika tako dolgo kje je, se mudi, zadržuje ♪
  18.      potíkati se  -am se dov. (ȋ) pog. začeti se tikati: že po nekaj dneh sta se potikala ♪
  19.      potípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. dotakniti se česa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: potipati blago, papir / zdravnik mu je potipal žilo ugotovil, kako bije, utripa srce / potipati s prsti b) zaradi ugotavljanja česa sploh: potipaj, če je perilo že suho, plošča že vroča; potipala je pod prtiček na košari; potipati se po žepu / potipal je za nožem, pištolo 2. ekspr. previdno vprašati, preizkusiti: potipaj ga, če namerava prodati hišo; hotel ga je potipati, koliko ve, zna / malo bom potipal, kakšno je razpoloženje med njimi 3. ekspr. natepsti, pretepsti: potipal te bom, da boš ves črn; potipati koga s krepelcem, pestjo // kaznovati: grdo je potipal svojega hlapca / kot kletvica hudič te potiplji ● ekspr. kaj bo, če me potipa bolezen če zbolim; ekspr. skozi odprtino potipa medla luč petrolejke zasveti; ekspr. kmalu bi ga potipala smrt bi umrl; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene; ekspr. potipal ga je tam, kjer je najbolj občutljiv prizadel ♪
  20.      potipávati  -am nedov. (ȃ) redko večkrat potipati: potipavati otroku glavo, če ima morda vročino ♪
  21.      potírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) knjiž. delati koga potrtega: to ga žalosti in potira potirajóč -a -e: potirajoč učinek ♪
  22.      potírek  -rka m (ȋ) nav. mn., tekst. najkrajše, najslabše predivo: šop potirkov ♪
  23.      potísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na potiskanje: potisna naprava / potisna ročica ♦ teh. potisna sila ♪
  24.      potísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od potisniti: potisk zapaha / odpreti vrata s potiskom 2. sila, sunek, s katerim se kaj spravi v premikanje: vsaka raketa daje večji potisk ● nar. na stare dni ni hotela biti na potisku odrinjena, odveč, zapostavljena ♪
  25.      potiskáč  -a m (á) 1. kdor potiska, rine: potiskači vozičkov 2. navt. vodno vozilo za potiskanje ladij, plovil: po reki so pripluli konvoji s potiskači / hidravlični potiskač naprava za splavljanje ladij ♪

   31.429 31.454 31.479 31.504 31.529 31.554 31.579 31.604 31.629 31.654  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA