Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (31.104-31.128)



  1.      poróta  -e ž (ọ̑) v nekaterih državah skupina državljanov, ki pri porotnem sodišču odloča, ali je obtoženec kriv ali ne: porota je bila nepristranska; mnenje porote
  2.      porótnik  -a m (ọ̑) v nekaterih državah član porote: zadnja leta je bil velikokrat porotnik; mnenje porotnikov ♦ jur. sodnik porotnik vsak izmed nepoklicnih sodnikov, ki skupaj s (poklicnimi) sodniki odloča o zadevi, o kateri teče postopek pred sodiščem
  3.      porózen  -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava / porozna snov // prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno
  4.      poróznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost poroznega: poroznost kamnin / poroznost tal luknjičavost / velika poroznost tekstilnih vlaken
  5.      poroženéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rožen: gornja plast kože poroženi poroženèl in poroženél -éla -o: poroženele celice; poroženela koža ♦ anat. poroženela povrhnjica
  6.      porožljávati  -am nedov. () v presledkih rožljati: porožljavati s ključi / ob sunkih so porožljavali krožniki v omari / na prsih mu je porožljavala srebrna verižica
  7.      pórt  -a m (ọ̑) nar. primorsko pristanišče: barka se je bližala portu
  8.      pórta 1 -e ž (ọ̄) obrt. okrasni trak, navadno iz močnejše tkanine, za na oblačila in oblazinjeno stilno pohištvo: livreja hotelskega vratarja je bila okrašena s pisanimi portami
  9.      pórta 2 -e ž (ọ̑) rel. prostor ob glavnem vhodu v samostan: čakati na porti / samostanska porta ◊ zgod. Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor
  10.      portál  -a m () arhit. arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo: portal stare katedrale; portal palače z dvema atlantoma / gotski portali ◊ gled. arhitektonsko oblikovan del stene ob odrski odprtini; grad. posebej oblikovan vhodni, izhodni del predora
  11.      pórtič  -a m (ọ̑) manjšalnica od port: ladja je pristala v portiču
  12.      portiêra  -e ž () zastar. zavesa (na vratih): razgrnila je portiero in stopila v sobo
  13.      pórtik  -a m (ọ̄) um. pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo: portik stare rimske cerkve
  14.      portírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na portirje: portirska dela / portirska loža
  15.      pórto 2 -a m (ọ̑) ptt pristojbina, ki jo plača naslovnik za premalo frankirano pošiljko: plačati porto; neskl. pril.: porto znamka portovna znamka
  16.      portón  -a m (ọ̑) nar. zahodno vhod zlasti na kraško dvorišče, navadno kamnit: ustaviti se pred portonom
  17.      portretíranje  -a s () glagolnik od portretirati: med portretiranjem se rad pogovarja / ukvarjala se je s portretiranjem / za pisatelja je značilno duhovito portretiranje sodobnikov
  18.      portretírati  -am nedov. in dov. () delati portret: portretirati znanega igralca; dal se je portretirati / ta slikar dobro portretira / ekspr. v romanu je portretiral nekaj zanimivih značajev portretíran -a -o: bila je velikokrat portretirana
  19.      portugálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Portugalce ali Portugalsko: portugalski jezik ◊ zool. portugalska ladja morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia
  20.      porumenélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost porumenelega: porumenelost listja / zaprašenost in porumenelost papirja
  21.      porumenéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti
  22.      porumeníti  -ím dov., poruménil ( í) narediti kaj rumeno: čas je porumenil listine, zidove / knjiž. luna je s svojim svitom porumenila pokrajino
  23.      porúsiti  -im dov.) narediti kaj rusko: porusiti prebivalstvo; morala se je porusiti / porusiti ime
  24.      porúšenje  -a s (ū) glagolnik od porušiti: porušenje hiše, mesta / porušenje naravnega ravnovesja
  25.      porušítev  -tve ž () glagolnik od porušiti: hiša je po porušitvi sosednjih hiš postala vidna z vseh strani / pri nadaljnjih stopnjah potresa je obseg porušitve vedno večji / porušitev njegovih pričakovanj in upov je bila zelo boleča

   30.979 31.004 31.029 31.054 31.079 31.104 31.129 31.154 31.179 31.204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA