Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (30.804-30.828)


  1.      ponikálnica  -e ž (ȃ) 1. kraška tekoča voda, ki ponika: ta reka je ponikalnica; izviri in ponikve ponikalnic; izginil je kot kraška ponikalnica brez sledu / reka ponikalnica 2. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti; ponikovalnica: speljati vodo v ponikalnico ♪
  2.      poníkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (í) ki je poniknil: ponikla reka, voda ♪
  3.      poníkljanje  -a s (ȋ) glagolnik od ponikljati: ponikljanje žice / delavnica za ponikljanje predmetov nikljanje ♪
  4.      poníkljati  -am dov. (ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo niklja: ponikljati ploščo, žico poníkljan -a -o: ponikljana verižica; posodo je zložila v ponikljano korito ♪
  5.      poníkniti  -em dov. (í ȋ) 1. izginiti pod zemljo, zemeljskim površjem: po krajšem teku po površju reka ponikne; potoka ponikneta v majhni ponikvi / ponikniti v pesku 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: najrajši bi za nekaj časa poniknil; ponikniti v temo; poniknil je v podhodu ● knjiž., redko poniknil je glavo in se zamislil sklonil, nagnil ♪
  6.      ponikoválnica  -e ž (ȃ) 1. grad. naprava za odvajanje vode s površja v prepustne zemeljske plasti: zgradili so tudi več ponikovalnic; vodo so speljali v ponikovalnico 2. redko ponikalnica: struga ponikovalnice ♪
  7.      ponížanje  -a s (ȋ) glagolnik od ponižati: doživeti ponižanje; ponižanja so se vrstila drugo za drugim // stanje ponižanega človeka: zavedel se je svojega ponižanja in sramote ♪
  8.      ponížati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj nižje; znižati: ograja je bila previsoka, zato jo je moral malo ponižati; gladina vode se je ponižala / vrata so se ponižala in se niso dala več zapirati povesila / ko je začel govoriti o tej stvari, se mu je glas ponižal 2. s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjšati komu čast, ugled, veljavo: hotel jo je ponižati; ponižal ga je pred prijatelji in znanci; ekspr. ponižali so ga v njenih očeh; pred nikomer se ni hotela ponižati priznati podrejenosti / do tal (se) ponižati zelo ● ekspr. nikdar se ni ponižala do svojih revnih sorodnikov bila je ošabna in ni hotela imeti stikov z njimi; ekspr. ponižal se je do izsiljevalca postal je izsiljevalec ponížan -a -o: bil je ponižan in osramočen; zelo ponižan se je vrnil domov; sam.: to je bil svet poteptanih in ponižanih ♪
  9.      ponížen  -žna -o prid., ponížnejši (í ȋ) 1. ki podcenjuje svoj pomen, vrednost: ponižen človek; ponižni in naduti ljudje; ponižen kot jagnje 2. ki ima, kaže do ljudi podrejen odnos: od delavcev je zahteval, da so delavni in ponižni; za ženo je hotel dobiti delavno, skromno in ponižno žensko / star., kot vljudnostna fraza sluga ponižen ∙ ekspr. bila je ponižnega srca ponižna, skromna // ekspr. ki vsebuje, izraža tak odnos: pripovedovala je s ponižnim glasom; gledal me je s ponižnimi očmi / moje namere so miroljubne in ponižne 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom majhen, skromen, preprost: to je bil le ponižen poskus sestaviti model srednjeveške jadrnice; imel je precej bušk, čeprav je bil le ponižen pretep; na koncu vasi si je postavil ponižno hišico / naše ponižne želje se gotovo ne bodo uresničile 4. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: padal je ponižen dež; poleti se je reka spremenila v ponižen potok ponížno prisl.: pes je ponižno mahal z repom; prav ponižno vas prosim za pomoč; ponižno jo je vprašal, kaj lahko še stori zanjo; ponižno sklonjen ♪
  10.      poniževálen  -lna -o prid. (ȃ) ki ponižuje: ni hotel delati pod tako poniževalnimi pogoji; poniževalna kazen ♪
  11.      poniževálnost  -i ž (ȃ) značilnost poniževalnega: ni opazila poniževalnosti takih kupčij ♪
  12.      poniževánje  -a s (ȃ) glagolnik od poniževati: obsojati zapostavljanje in poniževanje žensk / izmišljal si je nova poniževanja za jetnike ♪
  13.      poniževáti  -újem nedov. (á ȗ) s svojim dejanjem, govorjenjem zmanjševati komu čast, ugled, veljavo: s svojimi obtožbami ga je poniževala; poniževali so se pred njim, ker so mislili, da jim bo zato bolj naklonjen; ni se ti treba poniževati / njegovo ravnanje jo ponižuje ponižujóč -a -e: ponižujoči ukazi; ljubosumnost je ponižujoče čustvo; opravljati ponižujoča dela; prisl.: ponižujoče ravnati s kom poniževán -a -o: narod, ki je bil poniževan in tlačen, se je uprl ♪
  14.      ponížnost  -i ž (í) lastnost, značilnost ponižnega človeka: očetova ponižnost se mu upira; slabš. s svojo pasjo ponižnostjo ne boste nič dosegli / ekspr. od same ponižnosti je lezel vase ♪
  15.      ponjáva  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: čez seneno kopico so položili ponjavo; pokriti tovor s ponjavo; nebo je bilo kot velika, siva ponjava / šotor si je naredil iz dveh ponjav / nepremočljiva ponjava // star. rjuha: platnena ponjava 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno ponjavi: sonce topi zadnje ponjave snega; dolge, zlate ponjave žita / megla je bila v širokih, prosojnih ponjavah razprostrta nad reko / z oslabljenim pomenom: bleščeča ponjava morja morje; bil je zavit v črno ponjavo noči ◊ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; šport. prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir ♪
  16.      ponjúhati  -am dov. (ȗ) povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: prosil ga je, naj mu da malo ponjuhati; ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil // z njuhanjem porabiti: ponjuhal je že dve škatli tobaka ♪
  17.      pònk  in pônk pônka m (ȍ ó; ȏ) žarg. delovna miza, zlasti mizarska: gledal je očeta, kako dela na ponku ♪
  18.      ponôčen  -čna -o prid. (ó) nočen: nič ni motilo ponočne tišine / udeležil se je ponočnega pohoda; ponočna vožnja ga je utrujala; opazovati ponočno nebo / delati v ponočni izmeni; ponočno delo / tovarna išče ponočnega vratarja / ponočne živali ♦ zool. ponočna čaplja nočna močvirska ptica, ki dobro pleza; kvakač ♪
  19.      ponočevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ponočevati: popivanje in ponočevanje / tudi ponočevanje ob televizorju ni preveč priporočljivo ♪
  20.      ponôči  prisl. (ó) v času teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. podnevi: ponoči ne more spati; v tovarni se dela podnevi in ponoči; ekspr. še ponoči ni miru; prišli so pozno ponoči; ob dvanajstih ponoči 24h / ekspr. podnevi in ponoči misli nanj neprenehoma / vožnja ponoči se mu zdi nevarna / za ponoči si je pripravila čaj ∙ šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; prim. noč ♪
  21.      ponočnják  -a m (á) ekspr. kdor ponočuje: bil je ponočnjak in razgrajač / neznani ponočnjaki so pobegnili, ko so zaslišali glasove; po cesti se je opotekala trojica ponočnjakov / odkar študira, je postal pravi ponočnjak, nikoli ne gre spat pred polnočjo / zajec, jazbec, jež in še nekatere druge živali so ponočnjaki hodijo okrog predvsem ponoči ♪
  22.      ponočnjákar  -ja m (ȃ) slabš. kdor ponočuje: ne druži se s tistimi ponočnjakarji ♪
  23.      ponočnjákinja  -e ž (á) ženska oblika od ponočnjak: oče se je jezil nanjo, ker je bila prava ponočnjakinja / nekatere živali so ponočnjakinje ♪
  24.      ponòr  -ôra m (ȍ ó) odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: voda je odtekla po skritih ponorih / ponor reke ◊ elektr. kraj, prostor v polju, kamor se stekajo silnice; geogr. večja vodoravna jama, v katero teče ponikalnica ♪
  25.      ponorčeváti se  -újem se dov. (á ȗ) navadno v zvezi z iz navadno z besedami izraziti neresen, nespoštljiv odnos do koga: ne zameri, da sem se malo ponorčeval; rad se ponorčuje iz sebe; hotel se je ponorčevati iz sosedov, star. s sosedi; pren. usoda se je ponorčevala z njim ♪

   30.679 30.704 30.729 30.754 30.779 30.804 30.829 30.854 30.879 30.904  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA