Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (30.304-30.328)
- poléten 1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice // nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni ● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra ◊ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok
(izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia polétno prisl.: poletno se obleči ♪
- poletéti -ím dov., polêtel (ẹ́ í) 1. začeti leteti: ptič je skušal poleteti / pilot je vključil motorje in letalo je poletelo vzletelo / lastovke so že poletele iz gnezda odletele / ekspr. jadrnica je poletela od obale hitro odplula // knjiž. steči, pohiteti: po prstih je poletel k materi 2. s prislovnim določilom z letenjem opraviti določeno pot: poleteti v Beograd; vesoljska ladja je dvakrat poletela okrog lune / smučar je poletel okoli sto metrov ● ekspr. od vrat je poletel klic: živel predsednik se je zaslišal ♪
- poléti prisl. (ẹ́) v poletnem času: poleti bomo šli k morju; lani poleti se je oženil / ekspr. soba je pozimi in poleti vlažna zmeraj / obleka za poleti ♪
- polétje -a s (ẹ̑) 1. del leta med pomladjo in jesenjo: poletje je minilo, nastopila je jesen; do poletja so končali delo; vrniti se sredi poletja; suho, vroče poletje; ekspr. to je pravo tropsko poletje / ekspr.: vedno bolj vroče je, gremo že v poletje; pomlad se je nagnila v poletje / čez poletje je hodil delat k sosedu; star. potok v poletju skoraj presahne poleti; umrl je lansko poletje ♦ astr. astronomsko poletje doba od poletnega sončnega obrata do jesenskega enakonočja; etn. Martinovo poletje doba lepega vremena okoli 11. novembra; meteor. babje poletje doba lepega vremena v začetku jeseni; indijansko poletje na ameriškem severu babje poletje // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo še poletje, v hribih pa že jesen; pozno
poletje ga je navdalo z otožnostjo / zunaj je poletje poletno vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je poletje 2. ekspr., s prilastkom doba največje življenjske moči: njegovo poletje že mineva ● ekspr. biti v poletju moči njegova moč se je razvila do največje mere; knjiž. fant s sedemnajstimi poletji star sedemnajst let ♪
- poležáti -ím dov. (á í) 1. nadaljevati z ležanjem po določenem času: ob nedeljah rad poleži; poležati do devetih; kar še poleži // krajši čas ležati: po kosilu navadno malo poleži 2. z ležanjem potlačiti, pomečkati: poležati posteljo; izletniki so poležali travo; poležati si lase, obleko / svinja je poležala mladiča ležeč na njem ga je poškodovala, usmrtila ● knjiž. že z marsikaterim je poležala je imela spolni odnos, spolne odnose poležán -a -o: poležana obleka; poležana postelja; pšenica je poležana ♪
- poležávanje -a s (ȃ) glagolnik od poležavati: poležavanje v senci ♪
- poležávati -am nedov. (ȃ) v presledkih ležati a) zaradi spanja, počitka: poležava, namesto da bi delal; celo dopoldne že poležava v senci / pes poležava okrog tropa b) zaradi bolezni: ko je poležavala, ji je soseda prinašala hrano ● knjiž. poležava z različnimi moškimi ima z njimi spolne odnose ♪
- poleževáti -újem nedov. (á ȗ) poležavati: delamo, on pa poležuje; poleževati na plaži / že en teden poležuje in kašlja ♪
- polêžkati -am dov. (ȇ) otr. poležati: bi rada še malo poležkala, hčerka ♪
- poležkávati -am nedov. (ȃ) ekspr. poležavati: mačka poležkava na peči / zadnje leto ni mogel več delati in je dosti poležkaval ♪
- poležúh -a m (ū) slabš. kdor (rad) dolgo leži, poležava: on je velik poležuh / kot nagovor vstanite, poležuhi ♪
- pólfinálen -lna -o [u̯f] prid. (ọ̑-ȃ) 1. nanašajoč se na polfinale: polfinalna tekma 2. namenjen za izdelavo drugega izdelka: polfinalni in finalni izdelki ♪
- pólfinalíst -a [u̯f] m (ọ̑-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu: med polfinalisti je tudi reprezentanca Jugoslavije ♪
- pólfotélj -a [u̯f] m (ọ̑-ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet, navadno oblazinjen: sesti v polfotelj; fotelji in polfotelji ♪
- pólgospôski -a -o [u̯g] prid. (ọ̑-ó) po določenih lastnostih, značilnostih podoben gosposkemu: polgosposki človek; ima polgosposke navade ♪
- pólgŕm -a [u̯g] m (ọ̑-ȓ) bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi ♪
- pólgrúntar -ja [u̯g] m (ọ̑-ȗ) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta ♪
- pólhek -hka [u̯h] m (ọ̄) manjšalnica od polh: mladi polhki ♪
- poliakríl -a m (ȋ) kem. s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov ♪
- poliakrílen -lna -o (ȋ) pridevnik od poliakril: poliakrilna vlakna ♪
- poliakrílnitríl -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za umetna vlakna ♪
- poliakrílnitrílen -lna -o (ȋ-ȋ) pridevnik od poliakrilnitril: poliakrilnitrilna vlakna ♪
- poliamíd -a m (ȋ) kem. s polikondenzacijo navadno aminokislin in aminov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
- poliamíden -dna -o (ȋ) pridevnik od poliamid: poliamidna vlakna ♪
- políca 1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina ♪
30.179 30.204 30.229 30.254 30.279 30.304 30.329 30.354 30.379 30.404