Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (3.001-3.025)



  1.      órglavec  -vca m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle zlasti na koncertu: ni bil le dober orglavec, ampak tudi pianist; kritiki so koncert znanega orglavca dobro ocenili 2. zastar. organist: dobil je službo orglavca
  2.      ortokz  -a m () min. rudnina alumosilikat, ki vsebuje kalij, kalijev glinenec: trdota ortoklaza
  3.      oscicija  -e ž (á) knjiž. nihanje: preprečiti oscilacijo; oscilacija vozila na makadamski cesti / toplotna oscilacija; oscilacija na tržišču / idejne oscilacije
  4.      oscitor  -ja m () elektr. priprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc: oscilator radijske oddajne postaje / kremenov oscilator
  5.      osedti  -ám dov.) nadeti, namestiti sedlo: osedlati konja, mulo osedn -a -o: osedlan konj
  6.      ôsla  -e ž (ó) podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose: osla dobro, slabo brusi; nositi oslo v oselniku; brusiti z oslo / ekspr. kose so pele pod oslami
  7.      oslabélost  -i ž (ẹ́) stanje oslabelega človeka: oslabelost bolnikov / oslabelost vida / od oslabelosti ne more stati
  8.      oslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi ◊ lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči
  9.      oslabévati  -am nedov. (ẹ́) redko slabeti: bolnik oslabeva / veter je oslabeval v rahlo pihljanje
  10.      oslabítev  -tve ž () glagolnik od oslabeti ali oslabiti: notranja oslabitev države; njihovo delovanje je bilo usmerjeno v oslabitev sovražnih sil
  11.      oslabíti  -ím dov., osbil ( í) 1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili 2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad // nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid oslabíti se izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti: napadi so se oslabili oslabljèn -êna -o: oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo ♦ lingv. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci
  12.      osd  in osd -áda m ( á; ) bot. travniška ali močvirska rastlina s pernatimi listi in z belkastimi cveti v socvetju, Filipendula: čaj iz močvirskega oslada
  13.      osden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osdno prisl.: osladno govoriti
  14.      osladíti  -ím dov., osdil ( í) 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi ∙ knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana
  15.      osladkáti  -ám dov.) narediti sladko: osladkati kavo osladkán -a -o: dobro osladkan čaj ∙ knjiž. govoriti z osladkanim glasom osladnim
  16.      osdnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral
  17.      osjati  -am nedov. (á) knjiž., redko delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti: obiski so oslajali njegovo samotno življenje
  18.      osnjati  -am nedov. (ā) knjiž. naslanjati: oslanjati komolce ob kolena; oslanjati se na ograjo / oslanjati prevod na izvirnik / preveč se oslanjaš na njegovo mnenje preveč si odvisen od njegovega mnenja / ne gre, da bi se oslanjali na take ljudi imeli, dobivali pomoč, podporo pri takih ljudeh oslanjajóč -a -e: deloval je, oslanjajoč se na delavce
  19.      osr  -ja m (á) kdor goni, vodi osla: oslarji so poganjali osle
  20.      oslaríja  -e ž () slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija
  21.      oslavíti  -ím tudi osviti -im dov., osvil; osvljen in oslavljèn ( í; ā ) zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi
  22.      osvljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala
  23.      ostrodk  in ostrodk -áka -o prid. (; á) ki ima ostro dlako: ostrodlak pes; ostrodlaka žival
  24.      ostrogv  in ostrogv -áva -o prid. ( á; ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji
  25.      tati  -am dov., tudilatájte; tudilala (á ā) nižje pog. s tipanjem ugotoviti, najti; otipati: v temi je ošlatal ograjo

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA