Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (2.976-3.000)



  1.      opjati  -am nedov. (á) 1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline 2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati opjati se knjiž., ekspr. zajemati, dobivati iz česa: skladatelj se oplaja ob ljudski glasbi / oplajati se in duhovno bogateti ob Prešernu ∙ ekspr. estetika in idejna kritika se medsebojno oplajata dopolnjujeta, vplivata druga na drugo oplajajóč -a -e: bral je klasike, oplajajoč se ob njihovi umetnosti; oplajajoča moč
  2.      opka  -e ž () knjiž., redko odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka ∙ ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino
  3.      oplakníti  in opkniti -em dov. ( á) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: krožnike je samo oplaknila; oplakniti kaj s čisto, mrzlo vodo / oplakniti roke z razkužilom; na hitro se je oplaknil v potoku ∙ ekspr. oplakniti si (suho) grlo kaj popiti
  4.      oplakováti  -újem nedov.) 1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja: oplakovati posodo / oplakovati roke z razkužilom; hodili smo se oplakovat v potok 2. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: dež je oplakoval ceste / voda oplakuje strme bregove / otok oplakujejo valovi
  5.      opnkati  -am dov. () pog. ograditi z deskami, krajniki: gradbišče so že oplankali
  6.      opščiti  -im dov.) teh., v zvezi z elektroda obdati z mineralno oblogo: oplaščiti elektrode za varjenje opščen -a -o: oplaščena elektroda
  7.      oplašíti  in opšiti -im, in oplašíti -ím dov., opšil ( á ā; í) 1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje 2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila opšen -a -o in oplašèn -êna -o: oplašen otrok; biti oplašen
  8.      opt  -i ž () knjiž., redko furnir: hrastova, orehova oplat ● zastar. dobiti jih po zadnji oplati po zadnjici
  9.      opta  -e ž (ā) teh. kar pokriva ogrodje ladje, letala: na ladijsko ogrodje so pritrdili leseno oplato in krov; kovinska oplata letala
  10.      opten  -tna -o () pridevnik od oplata: oplatna deska
  11.      opti  opóljem dov., opôlji opoljíte; opl in opl (á ọ́) agr. odstraniti pleve s sunkovitimi premiki posode: oplati koruzo, oves
  12.      optica  -e ž () knjiž., redko furnir: orehova oplatica / oblagati z oplaticami
  13.      oplatíti  -ím in optiti -im dov., optil ( í; ā ) knjiž., redko furnirati: oplatiti lesene izdelke // teh. narediti čemu oplato: oplatiti ladjo
  14.      optnica  tudi oplatníca -e ž (; í) knjiž. tanka deska, plošča zlasti za obijanje, oblaganje: ladjedelec veže oplatnice; nameščanje podov in oplatnic pri tovornih vagonih
  15.      opz  -áza m ( á) 1. agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in oplaz 2. nar. del njive, ki je plug ne izorje: za plugom so se delali oplazi; prekopati oplaze // nezoran, travnat svet med njivami: kositi krmo po oplazih ● redko zapeljal je čez kamen in na smučki je nastal oplaz odrgnina, praska
  16.      opzen  -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na oplazenje: oplazna svetloba / oplazni strel
  17.      opzenje  -a s () glagolnik od oplaziti: voznik je zapeljal s ceste, da se je izognil trčenju ali vsaj oplazenju
  18.      oplazíti  in opziti -im, in opziti -im dov. ( á ; á ) 1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila // nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini 2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata // nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap 3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil 5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive
  19.      órglanje  -a s (ọ̑) glagolnik od orglati: naučiti se orglanja / ubrano orglanje / orglanje morja, vetra
  20.      órglar  -ja m (ọ̑) 1. kdor igra (na) orgle: koncert priznanega orglarja 2. zastar. organist: včasih so bili učitelji tudi orglarji
  21.      orgr  in órglar -ja m (á; ọ̑) kdor izdeluje orgle: pri orglarju so naročili nove orgle
  22.      órglarica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od órglar: na koncertu je nastopila tudi orglarica
  23.      órglarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na órglarje ali orglanje: orglarski poklic / vpisal se je v orglarsko šolo
  24.      orgrski  in órglarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na orgrje: orglarska delavnica / orglarski mojster
  25.      órglati  -am nedov. (ọ̑) igrati (na) orgle: zna orglati / orglati na koncertu; pren., ekspr. veter je orglal skozi veje

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA