Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (29.529-29.553)


  1.      podjármljenje  -a s (ȃ) glagolnik od podjarmiti: podjarmljenje naroda / gospodarsko in politično podjarmljenje ♪
  2.      podjèm  -éma m (ȅ ẹ́) knjiž., redko dejanje, načrt: pripraviti skupen podjem ◊ jur. izvršitev določenega dela ♪
  3.      podjésti  -jém dov., 2. mn. podjéste, 3. mn. podjedó tudi podjéjo; podjéj in podjèj podjéjte; podjédel podjédla, stil. podjèl podjéla (ẹ́) zastar. izpodjesti: podjesti korenine / voda je podjedla plot ♪
  4.      podjéten 1 -tna -o prid., podjétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari: premožen in podjeten gospodar; postal je podjeten obrtnik / v trgovini je bil zelo podjeten // ekspr. drzen, samozavesten: bil je zelo podjeten fant; postajal je vedno bolj podjeten podjétno prisl.: prav podjetno se je lotil dela; podjetno privihan krajec klobuka ♪
  5.      podjéten 2 -tna -o prid. (ẹ̑) redko nanašajoč se na podjetje 1: zbrali so se vsi podjetni delavci / podjetna nesreča ♪
  6.      podjétje  -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov; podjetje se uspešno razvija; upravljati podjetje; ustanoviti podjetje; direktor podjetja; poslovna politika podjetja; gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet ♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti 2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja; za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja ♪
  7.      podjétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. podjeten človek: gostinci in drugi podjetneži / mladi podjetneži niso uspeli ♪
  8.      podjétnik  -a m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja: podjetniki in finančniki / več podjetnikov se je združilo ♪
  9.      podjétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost podjetnega človeka: iznajdljivost in podjetnost mladega gospodarja / podjetnost v gospodarstvu / ekspr. osvajanja se je lotil z veliko podjetnostjo ♪
  10.      podkadíti  -ím dov., podkádil; podkajèn (ȋ í) obdati z dimom zlasti z namenom, da se kaj odstrani: podkaditi muham, polhu v duplini / podkaditi perilo z brinovimi jagodami z dimom tlečih brinovih jagod ● ekspr. temu človeku je treba podkaditi ga ostro zavrniti; žarg., lov. zajcu je le podkadil strel nanj je bil prenizek podkadíti se s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti se užaljenega, zameriti: podkadilo se mu je, ker smo bili z vami prijazni ♪
  11.      podkápnica  -e ž (ȃ) nar. voda, odtekajoča s strehe: od kapa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila podkapnica pred hišo, je žuborela voda (I. Cankar) ♪
  12.      podkávati  -am nedov. (ȃ) redko pritrjati podkev; kovati: podkavati konja, vola ♪
  13.      pôdkev  -kve ž (ó) polkrožno ukrivljen kovinski predmet, ki se pribije na kopito ali parkelj: konj je izgubil podkev; pribiti podkev; udarci podkev / konjska podkev; volovska podkev / postaviti mize v obliki podkve // ekspr. kar je po obliki temu podobno: zviti se v podkev; pri nasmehu je pokazal podkev zob ◊ vet. dirkalna podkev lahka in gladka, za dirkalne konje; gladka podkev brez oprimnice in ozobcev; kljunasta podkev s kljunastim podaljškom na sprednjem delu ♪
  14.      podkletítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podkletiti: podkletitev stavbe ♪
  15.      podkolénica  tudi podkoleníca -e ž (ẹ̑; í) knjiž., redko del noge med kolenom in gležnjem; golen: dvigati in spuščati podkolenico pri plavanju ♪
  16.      pòdkomisíja  -e ž (ȍ-ȋ) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s kako posebno nalogo, ki dela v okviru komisije: podkomisija zaseda; ustanoviti podkomisije; podkomisija za tehnično sodelovanje ♪
  17.      podkòp  -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od podkopati: podkop gnoja / s podkopom zidu se rešiti // star. podzemni rov: kopati podkope proti gradu ◊ mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzdol; vpadnik; voj. zaklon v rovu, izkopan za topničarje ali njihovo strelivo ♪
  18.      podkopávanje  -a s (ȃ) glagolnik od podkopavati: podkopavanje gnojila / podkopavanje trdnjavskih zidov ♪
  19.      podkòv  -óva m (ȍ ọ̄) redko podkovanje: pripeljal je konja za podkov / lahek podkov je olajšal konju tek lahke podkve ♪
  20.      podkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od podkovati: podkovanje konja / podkovanje čevljev ♪
  21.      podkováti  -kújem dov., podkovál (á ú) pritrditi podkev: podkovati konja, vola // opremiti s kovinskim delom spodnji del česa: podkovati palico / podkovati čevlje podkováti se ekspr. pridobiti si znanje, razgledati se: podkovati se za izpit; z branjem knjig se je hotel še bolj podkovati podkován -a -o: podkovani čevlji; jezikovno, strokovno podkovan ∙ pog. v matematiki je dobro podkovan jo temeljito obvlada ♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici ♪
  22.      podkóven  -vna -o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač ♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo ♪
  23.      podkóvski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač ♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo ♪
  24.      podkóžen  -žna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja pod kožo: plast podkožne maščobe ♦ med. podkožna injekcija; podkožna krvavitev ♪
  25.      podkóžje  -a s (ọ̑) anat. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami: infekcija podkožja ♪

   29.404 29.429 29.454 29.479 29.504 29.529 29.554 29.579 29.604 29.629  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA