Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (2.926-2.950)



  1.      ohlajevánje  -a s () glagolnik od ohlajevati: ohlajevanje in zamrzovanje živil
  2.      ohlajeváti  -újem nedov.) ohlajati: ohlajevati prostor / lava se počasi ohlajuje ohlajujóč -a -e: ohlajujoča se voda
  3.      ohpen  -pna -o prid., ohpnejši (á ā) 1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj 2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne 3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega // netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik ohpno prisl.: ohlapno zavezan pas
  4.      ohlapéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati ohlapen: koža ji je ohlapela / napeta vrv počasi ohlapi ohlapèl in ohlapél -éla -o: ohlapela jadra
  5.      ohpniti  -em dov.) knjiž. postati ohlapen: koža, mišičje ohlapne / vezi so se raztegnile in ohlapnile / listi so kmalu ohlapnili ∙ knjiž., redko ohlapnila mu je v naročje ohlapno padla
  6.      ohpnost  -i ž (á) lastnost, značilnost ohlapnega: udobna ohlapnost obleke / ekspr. ohlapnost moralnih načel / ekspr.: izrazna ohlapnost; ohlapnost v kompoziciji zgodbe
  7.      òjla  medm. () izraža opozorilo: ojla, tukaj smo
  8.      oklasíti se  -ím se dov., oksil se; oksen in oklasèn ( í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila
  9.      okst  -a m () bot. rastlina z belimi cveti v socvetjih, Spergula: puliti lobodo, oklast in drug plevel / njivski oklast
  10.      okti  okóljem dov., okôlji okoljíte (á ọ́) raniti a) z ugrizi: pes ga je oklal; volk je oklal živino b) ekspr. z nožem, rezilom: tako ga je oklal, da je bil ves krvav; na veselici sta se oklala
  11.      oklatíti  in oktiti -im, tudi oktiti -im dov. ( á; á) s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili
  12.      okrititi se  -im se dov.) knjiž., redko dobiti krila: žuželke se okrilatijo
  13.      okróglast 1 -a -o prid. (ọ́) 1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike // po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: prijazna, okroglasta ženska
  14.      okróglast 2 -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli ali delu krogle: sadeži te rastline so okroglasti / neporasli, okroglasti griči
  15.      okroglogv  in okroglogv -áva -o prid. ( á; ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav: okrogloglavi ljudje / okrogloglava lobanja
  16.      okroglogvec  -vca m () antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec
  17.      okroglogvost  -i ž (ā) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost
  18.      oksat  -a m () kem. sol oksalne kisline: kalcijev oksalat
  19.      okucija  -e ž (á) agr. cepljenje, pri katerem se oko cepiča vstavi za lubje podlage, cepljenje na oko: okulacija in kopulacija / okulacija na speče oko pri kateri odžene oko cepiča naslednjo pomlad; okulacija na živo oko pri kateri odžene oko cepiča še isto leto
  20.      okur  -ja m (ā) fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja
  21.      olahkôtiti  -im dov.) star. olajšati: olahkotiti ljudem življenje / olahkotiti dihanje
  22.      ojšanje  -a s () 1. glagolnik od olajšati: olajšanje bolečin / olajšanje gospodinjskih del s stroji / pogovor mu je bil v olajšanje 2. prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenosti: po prestanem strahu je začutil olajšanje; z olajšanjem je opazil, da vihar ponehuje / z občutkom olajšanja zapuščati bolnico / na obrazu se mu je pokazalo olajšanje
  23.      ojšanost  -i ž () lastnost, značilnost olajšanega: olajšanost prevoza / redko vzdihniti z olajšanostjo olajšanjem
  24.      ojšati  -am dov. () 1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo // narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji // narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja 2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor ● ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino ojšati se ekspr. 1. rešiti se občutka krivde: s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal / olajšati si vest 2. pog. opraviti potrebo: šel je za plot, da bi se olajšal / olajšati si mehur opraviti malo potrebo ojšan -a -o: olajšan velike teže; obdelava zemlje je s stroji olajšana; prisl.: olajšano vzdihniti
  25.      olajšáva  -e ž () 1. omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti: s carinskimi olajšavami pospeševati tranzitni promet; doseči davčne olajšave za industrijo umetnih gnojil / vozne olajšave znižanje cene za prevoz 2. kar kaj olajša: učila so olajšava pri pouku / dati bolniku olajšave blažila 3. redko olajšanje: olajšava bolečin

   2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA