Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (29.229-29.253)



  1.      plóvba  -e ž (ọ̑) glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran ♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda
  2.      plôvec  -vca m (ó) 1. navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati čoln na plovec / sidrni plovec // rib. lahka priprava, ki preprečuje, da mreža, trnek ne potone: plovci kažejo, kje so potopljene mreže; plutovinast plovec 2. petr. luknjičasta svetlo siva predornina, ki plava na vodi: zgladiti les s plovcem ◊ aer. plovec čolnu podobna priprava, pritrjena na letalo, helikopter, namenjena za vzletanje in pristajanje na vodi; zool. plovci vodne ptice s plavalno kožico med prsti in ploščatim kljunom, ki je prilagojen za precejanje hrane, Anseriformes
  3.      plôven  -vna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plovbo ali plutje: plovni kanal / plovna pot po Savi / plovna hitrost; plovne lastnosti ladje / plovni park; plovne naprave; plovna sredstva; publ. plovni objekt vodno vozilo, zlasti večje / reka je plovna skoraj vse leto ● publ. ladjo so spremenili v plovni hotel plavajoči hotelnavt. plovni žerjav pontonski žerjav; šport. plovni seskok seskok s telovadnega orodja z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom; plovni skok skok čez konja ali drugo oviro z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom
  4.      plovílo  -a s (í) 1. vodno vozilo: plovilo je nasedlo; privezovati plovila; nosilnost plovila; jadrnica, parnik in druga plovila / jezerska, rečna plovila; motorna plovila 2. v zvezi vesoljsko plovilo vozilo, namenjeno za vesoljske polete: načrtovati vesoljska plovila
  5.      plovíti  -ím tudi plóviti -im nedov. ( í; ọ̄) zastar. 1. pluti: ploviti po morju 2. plaviti, spuščati (po vodi): ploviti les po reki
  6.      plôvka  -e ž (ō) navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil: privezati ladjo na plovko; svetilna plovka
  7.      plovnína  -e ž () pristojbina za plovbo: plačati plovnino
  8.      plôvnost  -i ž (ó) sposobnost za plovbo: s prekopi in poglobitvijo struge so podaljšali plovnost reke ♦ navt. plovnost ladje sposobnost ladje, da se drži na površini vode in plove
  9.      plúg  in plùg plúga m (; ú) 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug ◊ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
  10.      plùk  medm. () posnema glas divjega petelina: pluk, pluk, pluk, poje divji petelin
  11.      plúndra  -e ž () vodén, shojen sneg: ponoči je plundra zmrznila; sneg se je spremenil v plundro; hoditi po plundri; blato in plundra
  12.      plùnk  medm. () posnema glas pri kapljanju, pri padcu v vodo: plunk, plunk, kaplja od stropa; plunk, je reklo, ko je padel kamen v vodo
  13.      plúnka  -e ž () knjiž. glasbilo s strunami, na katero se brenka: igrati na plunko
  14.      plúnkati  -am nedov. () nav. ekspr. dajati kratke, zamolkle glasove ob premikanju tekočine: v steklenici je plunkalo vino / voda plunka ob breg / kaplje plunkajo s strehe padajo
  15.      plúnkniti  -em dov.) nav. ekspr. dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: v sodu je komaj slišno plunknilo / nekaj je plunknilo v vodo padlo
  16.      plurál  in plúral -ála m (; ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari; množina: sklanjati v pluralu; akuzativ plurala
  17.      plurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov
  18.      plús  -a m () 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus ∙ žarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus
  19.      plús  neskl. pril. () 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemufiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost
  20.      plús  prisl. () mat. izraža prištevanje; in: tri plus dve je pet [3+2=5]; a plus n ∙ žarg. liter vina stane dvajset dinarjev plus steklenica povečano za toliko, kolikor stane steklenica; žarg. igra je bila burka plus balet in zraven
  21.      plúta  -e ž (ú) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: pridobivati pluto / podplati iz plute; zamašek iz plute ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
  22.      plúti  plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenjenavt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje
  23.      plútje  -a s (ú) glagolnik od pluti: plutje ladje; plutje po oceanu
  24.      plutokracíja  -e ž () polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo
  25.      plutovínast  -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom

   29.104 29.129 29.154 29.179 29.204 29.229 29.254 29.279 29.304 29.329  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA