Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (26.829-26.853) ![](arw_left.gif)
- ométi ománem dov., nam. omét in omèt (ẹ́ á) agr. ločiti zrna prosa od latov s stopanjem po njih: letos so že omeli in omlatili / ometi proso ♪
- omética -e ž (ẹ̑) obrt. vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje: ometica in križni vbod / šivati na ometico entlati ♪
- ómica -e ž (ọ̑) ljubk. manjšalnica od oma: omica je nevarno zbolela ♪
- omíka -e ž (ȋ) knjiž. 1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / čovek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko 2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva ♪
- omíkanost -i ž (ȋ) knjiž. 1. kulturnost: to dokazuje njegovo visoko omikanost / omikanost naroda / redko omikanost stila izdelanost, izoblikovanost 2. izobrazba: pridobiti si omikanost z lastno pridnostjo ♪
- omíkati -am dov. (ȋ) knjiž. 1. razviti, kultivirati: omikati jezik 2. izobraziti, vzgojiti: knjige so ga omikale; omikati in olikati / omikati divjake civilizirati omíkan -a -o 1. deležnik od omikati: jezik njegovih pesmi je omikan, uglajen; biti omikan v nemških šolah 2. star. ki ima izobrazbo; izobražen: učitelj je bil edini omikani človek v vasi / biti pesniško omikan ♪
- omilítev -tve ž (ȋ) glagolnik od omiliti: omilitev posledic nesreče ♦ jur. izredna omilitev kazni po pravnomočni sodbi ♪
- omíliti -im dov. (ȋ) 1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis // narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa // narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje 2. narediti, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala 3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila omíljen -a -o: omiljena oblika romantike; to je omiljena snov njihovih pogovorov ♪
- omíljenje -a s (ȋ) glagolnik od omiliti: omiljenje predpisov / omiljenje ostrine ♪
- omiljevánje -a s (ȃ) glagolnik od omiljevati: omiljevanje posledic poplave / omiljevanje nasprotij ♪
- omiljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale ♪
- ominózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki napoveduje zlasti kaj slabega, hudega: vojna je ominozna beseda / ominozni ukrepi ♪
- omíselje -a [sǝl] s (ȋ) star. miselnost, mišljenje: to se je kot rak zajedlo v njihovo omiselje / tako omiselje odklanja mnenje ♪
- omísliti si -im si dov., omíšljen (í ȋ) ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti omísliti star. preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim ♪
- omíšljati si -am si nedov. (í) 1. ekspr. kupovati si, priskrbovati si: vedno si omišlja obleke po zadnji modi; omišljal si je čedalje več parcel / za njo so si začele omišljati klobučke tudi njene vrstnice začele nositi 2. knjiž., redko raziskovati, proučevati: objavil je vrsto podatkov, gradiva pa ni omišljal in razlagal ♪
- omíti omíjem dov., omìl (í ȋ) star. umiti: omiti umazana tla; omiti se z mrzlo vodo / omiti madež, rano izmiti omít -a -o: omita okna ♪
- omíznik -a m (ȋ) knjiž. član omizja: nekateri omizniki so že vstajali ♪
- omléda -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: kako je bilo mogoče, da so uprizorili tako omledo ♪
- omléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. 1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna // zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus 2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik omlédno prisl.: omledno govoriti ♪
- omlédnost -i ž (ẹ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost omlednega: omlednost jedi / zgodba je napisana z odbijajočo omlednostjo / njenih omlednosti ima že čez glavo ♪
- omléta -e ž (ẹ̑) jed iz jajc, malo sladkorja in moke z različnimi nadevi: peči omlete / gnjatna, skutina omleta ♪
- ómnibus -a m (ọ̑) 1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego 2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus // z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov ◊ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; neskl. pril.: omnibus film, revija ♪
- omočíti omóčim dov. (ȋ ọ́) 1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice 2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo // pomočiti: omočil je palec v vodo ◊ knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne omóčen -a -o: omočen klobuk; omočena tla ♪
- omodréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. pomodreti: grozdje se je napelo in omodrelo / nos mu je omodrel omodrèl in omodrél -éla -o: omodrele ustnice ♪
- omogóčanje -a s (ọ́) glagolnik od omogočati: omogočanje dela znanstvenim delavcem ♪
26.704 26.729 26.754 26.779 26.804 26.829 26.854 26.879 26.904 26.929