Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (26.704-26.728)



  1.      oleín  -a m () kem. spojina glicerola z oljno kislino
  2.      oleografíja  -e ž () tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
  3.      olepíti  in olépiti -im, tudi olépiti -im dov. ( ẹ́; ẹ́ ẹ̑) knjiž. oblepiti: olepiti fotografijo s pisanim trakom / olepiti čevlje z blatom
  4.      olépšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od olepšati: olepšanje hiše / govoril je odkrito, brez olepšanja olepševanja
  5.      olépšati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) lepo: olepšati balkon z rožami / z vinom si je skušal olepšati življenje / olepšala se je za ples olepotičila 2. opisati, prikazati kaj lepše, kot je: pripovedovalec je dogodek precej olepšal olépšan -a -o: s čipkami olepšan robec
  6.      olepšáva  -e ž () 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja
  7.      olepšávanje  -a s () glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja
  8.      olepšávati  -am nedov. () 1. delati kaj (bolj) lepo: olepšavati stene 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: ne olepšavajte stanja, resnice
  9.      olepševánje  -a s () glagolnik od olepševati: olepševanje stanovanja / olepševanje dogodkov, stanja / povedati kaj brez olepševanja
  10.      olepševáti  -újem nedov.) 1. delati kaj (bolj) lepo: olepševati stanovanje 2. opisovati, prikazovati kaj lepše, kot je: olepševati dogodke; nič ne olepšuj, ampak povej resnico
  11.      olesenélost  -i ž (ẹ́) 1. značilnost olesenelega: olesenelost stebla 2. ekspr. negibnost, togost: ko je olesenelost popustila, je začel trepetati po vsem telesu
  12.      olesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel olesenèl in olesenél -éla -o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel
  13.      olesenítev  -tve ž () glagolnik od oleseneti: hitra olesenitev stebla
  14.      olevíti se  -ím se dov., olévi se in olêvi se; olévil se ( í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, rak se olevi / pajku se je olevilo tudi črevo
  15.      olíčiti  -im dov.) 1. knjiž., redko polakirati, pobarvati: oličiti pohištvo 2. nar. oluščiti: oličiti fižol / oličiti deblo obeliti olíčen -a -o 1. deležnik od oličiti: ima rdeče oličene nohte 2. naličen, nalepotičen: sfrizirana in oličena ženska
  16.      oligárh  -a m () polit. pripadnik oligarhije: interesi, vlada oligarhov // knjiž. zelo bogat in vpliven človek: denarni, finančni oligarhi / politični oligarh
  17.      oligárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na oligarhe ali oligarhijo: oligarhična vlada / oligarhična ureditev
  18.      oligarhíja  -e ž () polit. majhna skupina ljudi, zlasti bogatih, ki ima oblast: interesi, vlada oligarhije; zemljeposestniška oligarhija / strankina oligarhija ♦ ekon. finančna oligarhija lastniki finančnega kapitala // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti oligarhijo
  19.      oligo...  ali óligo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na majhen, maloštevilen, slaboten: oligofrenija, oligokracija, oligosaharid
  20.      oligocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša doba starejšega terciarja: v oligocenu so se oblikovale Alpe
  21.      olíka  -e ž () olikano, lepo vedenje: učiti koga olike / ta človek je brez olike / tako zahteva olika pravila lepega vedenja
  22.      olíkanec  -nca m () 1. ekspr. olikan človek: kot olikanec se je takoj opravičil 2. zastar. izobraženec: olikanci so govorili latinsko; preprosti ljudje in olikanci
  23.      olíkanost  -i ž () lastnost, značilnost olikanega: olikanost mladih ljudi; olikanost in robatost / olikanost sloga / knjiž., redko s tem je zadoščeno olikanosti oliki
  24.      olíkati  -am dov. () 1. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: izobraziti in olikati mladino; med ljudmi se je kmalu olikal / zastar. mentor mu je pesem olikal slovnično, stilno izboljšal 2. zastar. izobraziti: kmalu je učenca toliko olikal, da je znal brati olíkan -a -o 1. deležnik od olikati: olikan jezik; bil je olikan v drugačnih časih 2. ki se vede v skladu s pravili o lepem vedenju: olikan človek / olikano govorjenje, vedenje ● zastar. olikani čevlji zloščeni; zastar. to je v olikanem svetu že zdavnaj priznano kulturnem, civiliziranem; prisl.: olikano se vesti
  25.      Olímp  tudi olímp -a m () knjiž., ekspr., navadno s prilastkom najvišji, najuglednejši položaj: izriniti koga s političnega Olimpa; povzpeti se na šahovski Olimp // skupina ljudi, ustanova s takim položajem: dobiti priznanje literarnega Olimpa; politični Olimp še molči

   26.579 26.604 26.629 26.654 26.679 26.704 26.729 26.754 26.779 26.804  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA