Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (26.379-26.403)


  1.      ognjeník  -a m (í) kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje; delovanje, izbruh ognjenika; pobočje, vrh ognjenika; pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih ♦ geogr. aktivni ki še bruha, ugasli ognjenik ki ne bruha več; podmorski ognjenik na morskem dnu ♪
  2.      ognjeváren  -rna -o prid. (á ā) nestrok. v ognju obstojen, ognjevzdržen: ognjevarna glina, opeka / ognjevarna blagajna ♪
  3.      ognjevít  -a -o prid., ognjevítejši (ȋ) 1. ki ima veliko življenjsko moč, silo: bil je ognjevit fant; ognjevita plesalka; zdravo, ognjevito dekle / zapreči par ognjevitih, konj / ognjevit ples // ki kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: ognjevit govornik / navdušil jih je s svojimi ognjevitimi besedami; ognjevite pesmi o svobodi 2. ekspr. bleščeč, žareč: pogledal je v njene ognjevite oči ● ekspr. ognjevito vino močno ognjevíto prisl.: ognjevito govoriti; množica je ognjevito vzklikala ♪
  4.      ognjevítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ognjevitega človeka: manjka jim njegove ognjevitosti; ognjevitost plesalk / ugaja mu južnjaška ognjevitost teh plesov / delati kaj z ognjevitostjo ♪
  5.      ognjevzdŕžen  -žna -o prid. (r̄) teh. ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti: ognjevzdržni material; ognjevzdržna opeka / zavarovati z ognjevzdržnim premazom / ognjevzdržna blagajna, omara ♪
  6.      ognjìč  -íča m (ȉ í) bot. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških, Calendula: njivski, vrtni ognjič ♪
  7.      ognjílo  -a s (í) star. priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu; kresalo: kremen in ognjilo ● star. vrniti šilo za ognjilo milo za drago ◊ les. gladka jeklena palica z ročajem za ostrenje strgulje ♪
  8.      ognjíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji: na ognjišču so prasketala drva; sedeti ob ognjišču; mati je stala pred ognjiščem / ognjišče peči / kovaško ognjišče na katerem se z ogljem ali koksom razžarjajo kosi kovine pred kovanjem / odprto ognjišče ∙ pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. ustvariti si lastno ognjišče dom, družino; knjiž. ugaslo ognjišče zapuščen dom, zapuščena hiša; zastar. železno ognjišče železni štedilnik; knjiž. v vasi je ostalo le še pet ognjišč naseljenih hiš 2. knjiž. žarišče, središče: odkrivati bolezenska ognjišča; ognjišče potresa / kulturna ognjišča; ta področja so bila ognjišča vstaje ♪
  9.      ognojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ognojiti se: ognojitev rane ♪
  10.      ognojíti se  -ím se dov., ognójil se (ȋ í) nav. 3. os. postati gnojen: rana se je ognojila; stopala so se mu tako ognojila, da ni mogel stati ognojèn -êna -o: ognojen prst; ognojena rana ♪
  11.      ognúsiti  -im dov., ognúšen in ognúsen (ú ȗ) ekspr. umazati, onesnažiti: blato je ognusilo studenec / njenega poštenja si ni upal nihče ognusiti ognúsiti se zagnusiti se: jed se mu je ognusila ♪
  12.      ogoléti  -ím dov., ogôlel in ogolèl in ogolél (ẹ́ í) postati gol: drevje je že ogolelo / zaradi prevelike koncentracije škodljivih plinov je hrib popolnoma ogolel ogolèl in ogolél -éla -o: ogolel gozd; ogolele površine so pogozdili; ogolelo drevje ♪
  13.      ogolítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ogoleti ali ogoliti: ogolitev drevja / vihar je povzročil ogolitev pobočja ♪
  14.      ogolíti  -ím in ogólim dov., ogólil in ogôlil (ȋ í, ọ́) narediti, povzročiti, da postane kaj golo: dež in veter sta ogolila drevje; jablane so se že ogolile / ogolili so skoraj celo pobočje posekali / ogoliti prašiča ogóljen -a -o tudi ogoljèn -êna -o 1. deležnik od ogoliti: ogoljen hrib; ogoljeno drevo 2. zastar. oguljen, izrabljen: ogoljen klobuk; rokavi na plašču so čisto ogoljeni ♪
  15.      ogoljufánec  -nca m (á) nav. ekspr. kdor je ogoljufan: nekateri ogoljufanci se sramujejo svoje lahkovernosti ♪
  16.      ogoljufáti  -ám dov. (á ȃ) okoristiti se z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto: boji se, da ga bodo ogoljufali; ogoljufati koga pri kupčiji; ekspr. pošteno so jih ogoljufali // navadno v zvezi z za povzročiti, narediti, da kdo ne dobi, kar pričakuje, kar bi moral dobiti: ogoljufati koga za dediščino, doto, plačilo; pren., ekspr. ogoljufal jo je za ljubezen ogoljufán -a -o: ogoljufan kupec; zelo je bil ogoljufan; njeno zaupanje je bilo ogoljufano ♪
  17.      ogòn  -ôna in -óna m (ȍ ó, ọ́) del njive med dvema razoroma: šel je po njivi kar čez ogone / na ogonih ni bilo nikogar / nekaj ogonov fižola in krompirja ima ♪
  18.      ogórčati  -am nedov. (ọ̄) knjiž. spravljati v jezo, razburjenje, ker so bila kršena etična, moralna načela: s svojim delom je ogorčal bralce ♪
  19.      ogórčenost  -i ž (ọ̑) jeza, razburjenost, ker je bilo kršeno etično, moralno načelo: ogorčenost v njem se je stopnjevala / moralna ogorčenost ♪
  20.      ogoréti  -ím dov., ogôrel (ẹ́ í) 1. dobiti rjavo barvo kože: na morju je lepo ogorel 2. nekoliko zgoreti: ob požaru so tramovi ogoreli ogôrel tudi ogorèl in ogorél -éla -o: od sonca ogorel obraz; bronasto ogorela polt; ogorelo drevo ogorèn -êna -o pog.: biti ogoren od sonca ♪
  21.      ogorína  -e ž (í) teh. krhka plast na kovini, nastala zaradi delovanja ognja ♪
  22.      ogóršati  -am dov. (ọ̑) nar. ozdraveti: Le polagoma je toliko ogoršal, da je bil tak kot prej, za spomin so mu ostale le brazgotine (F. Bevk) ♪
  23.      ogovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od ogovarjati: ogovarjanje mimoidočih / ogovarjanje z imenom ♪
  24.      ogovárjati  -am nedov. (ȃ) 1. z besedo, stavkom začenjati pogovor: ogovarjati mimoidoče; vedno jih je prijazno ogovarjal; tujci so nas ogovarjali v najrazličnejših jezikih // v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: ogovarjali so ga (s) tovariš predsednik / ogovarjati koga z imenom 2. nar. opravljati, obrekovati: ogovarjati sosede; tvoja navada je, da vsakega ogovarjaš / neprijetno je, ko že vsak ogovarja tvoj slabo obdelani vinograd ♪
  25.      ogóvor  -a m (ọ̑) 1. glagolnik od ogovoriti: čakal je na moj ogovor; na njegov ogovor je prijazno odgovorila / brez ogovora je šel mimo 2. beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči ogovor / prijatelj, tovariš in drugi ogovori ● zastar. v svojem ogovoru je predsednik omenil naloge, ki čakajo društvo nagovoru ♪

   26.254 26.279 26.304 26.329 26.354 26.379 26.404 26.429 26.454 26.479  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA