Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (26.229-26.253)


  1.      odtrgávati  -am nedov. (ȃ) odtrgovati: odtrgavati stroke / vihar je odtrgaval ladje / odtrgavati se od dela ♪
  2.      odtrgováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s trganjem odstranjevati: odtrgovati liste, sadeže / odtrgovati pečate / ekspr. s silo je moral odtrgovati podplate od zemlje // s trganjem ločevati od večje količine: odtrgovati kose blaga od bale 2. delati, povzročati, da kdo ne dela več česa: odtrgujejo ga od dela, učenja 3. zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati: odtrgovati dolžni znesek od plače odtrgováti se ekspr. odhajati, oddaljevati se: posamezniki so se odtrgovali od skupine / od pomola so se drug za drugim odtrgovali čolni ♪
  3.      odtrobíti  in odtróbiti -im dov. (ȋ ọ́) prenehati trobiti: ko je trobentač odtrobil, se je zaslišalo glasno ploskanje / odtrobiti pesem / odtrobiti zbor ♪
  4.      odtŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: vrata je le odtrznila in pogledala v sobo odtŕznjen -a -o: mačka je smuknila skozi odtrznjena vrata ♪
  5.      odtujênje  in odtújenje -a s (é; ȗ) glagolnik od odtujiti: iskati vzroke za njegovo odtujenje družini ♪
  6.      odtujênost  in odtújenost -i ž (é; ȗ) lastnost, stanje odtujenega: odtujenost otrok in staršev / pisatelj obravnava temo o človekovi odtujenosti ♪
  7.      odtujevánje  -a s (ȃ) glagolnik od odtujevati: med njima je prišlo do odtujevanja; iskati vzroke za odtujevanje / odtujevanje sredstev od samoupravljavcev ♪
  8.      odtujeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujevati otroka materi; odtujuje se domu; počasi se mu odtujuje ◊ filoz. odtujevati po Marxu povzročati, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujeváti se knjiž. izgubljati svoje bistvo: človek se ob pretiranem poudarjanju tehnike začne odtujevati odtujujóč -a -e: odtujujoči posredniki ♪
  9.      odtujítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odtujiti: vzroki za njegovo odtujitev družini / odtujitev posestva ni mogoča ♪
  10.      odtujíti  -ím dov., odtújil (ȋ í) 1. narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: odtujil ga je domačim; hči se jima je odtujila / dolgotrajno bivanje v tujini ga je odtujilo domovini; narodnostno se odtujiti 2. jur. prenesti (lastninsko) pravico na drugo osebo; odsvojiti: odtujiti del premoženja; sredstev za družbeno reprodukcijo ni mogoče trajno odtujiti od delavcev temeljne organizacije ◊ filoz. odtujiti po Marxu povzročiti, da se produkti človekovega dela osamosvojijo in zavladajo v obliki lastnika proizvajalnih sredstev, države, družbenih institucij odtujíti se knjiž. izgubiti svoje bistvo: v takih razmerah se človek odtuji odtujèn -êna -o in odtújen -a -o: postala sta odtujena; odtujeno delo; odtujena družbena sredstva ♪
  11.      odtujljív  -a -o prid. (ȋ í) jur. ki se sme odtujiti: odtujljivo blago / odtujljive in neodtujljive pravice ♪
  12.      oduhávati  -am nedov. (ȃ) redko ovohavati: oduhavati kruh; oduhavala si je roke ♪
  13.      odúren  -rna -o prid., odúrnejši (ū) ki vzbuja odpor: odurne spake; podgane se mu zdijo odurne / govori odurne besede; imeti odurne navade // ekspr. neprijazen, nepriljuden: biti mrk in oduren / govoriti z odurnim glasom odúrno prisl.: odurno se zasmejati; sam.: imeti nekaj odurnega na obrazu ♪
  14.      odúrnež  -a m (ȗ) ekspr. neprijazen, nepriljuden človek: delati mora skupaj s tem odurnežem ♪
  15.      odúrnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost odurnega: odurnost zločina / ekspr. odurnost in samotarstvo / počenjati odurnosti in grdobije ♪
  16.      odušévljenje  -a s (ẹ̑) zastar. navdušenje: oduševljenje za napredne ideje / predstava je vzbudila veliko oduševljenje ♪
  17.      odušévljenost  -i ž (ẹ̑) zastar. navdušenost: pokazati svojo oduševljenost nad umetnino / z neprikrito oduševljenostjo so govorili o mladem pesniku z neprikritim navdušenjem ♪
  18.      odváda  -e ž (ȃ) star. odvajanje: odvada od kajenja / navada je lahka, odvada je težka ♪
  19.      odváditi  -im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada: odvaditi otroka sesati palec; težko se je odvadil mamil; odvaditi se pijančevanja; odvaditi se kaditi 2. povzročiti, da kdo izgubi določeno lastnost: življenje jo je odvadilo vihravosti; odvaditi se površnosti odváditi se izgubiti sposobnost opravljati določeno delo: odvadil se je težkega dela, redko težkemu delu; odvaditi se hitro hoditi / njegove roke so se odvadile dela // izgubiti sposobnost prilagoditi se določenemu stanju, okolju: odvaditi se mraza, samote // zaradi daljšega časovnega presledka od uporabe česa, stika s čim občutiti to kot nenavadno: take hrane se je že odvadil / odvadil se je domače govorice odvájen -a -o: oči, odvajene svetlobe ♪
  20.      odvajálo  -a s (á) zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti odvajalo; blago, močno odvajalo ♪
  21.      odvájanje 1 -a s (ā) glagolnik od odvajati1: odvajanje plinov, sopare; odvajanje toplote iz peči / čaj, tablete za odvajanje / odvajanje čred v dolino; odvajanje žita iz skladišča / odvajanje in integriranje funkcij ♪
  22.      odvájanje 2 -a s (ā) glagolnik od odvajati2: odvajanje od kajenja ♪
  23.      odvájati 1 -am nedov. (ā) 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela // povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili / fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje 3. fin. glede na predpis dajati na določeni žiro račun: podjetje odvaja denar za razne namene 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij odvájan -a -o: voda, odvajana iz jame, se je stekala v potok ♪
  24.      odvájati 2 -am nedov. (ā) povzročati, da kdo ne dela več tega, kar mu je postalo potreba, navada: odvajati narkomane mamil; odvajati se kajenja / odvajati tele od sesanja odvájati se izgubljati sposobnost opravljati določeno delo: del mladine se vedno bolj odvaja fizičnega dela ♪
  25.      odvalíti  -ím dov., odválil (ȋ í) z valjenjem spraviti z določenega mesta: sam ni mogel odvaliti hloda s poti; skala se je odvalila v dolino / ekspr. po večurnem počitku se je divizija odvalila dalje je odšla ∙ ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge ♪

   26.104 26.129 26.154 26.179 26.204 26.229 26.254 26.279 26.304 26.329  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA