Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (2.576-2.600)
- naplačník -a m (í) kdor da naplačilo: seznam naplačnikov ♪
- naplahtáti -ám dov. (á ȃ) pog. nalagati, prevarati: naplahtati koga; ekspr. včeraj so ga grdo naplahtali ♪
- naplastíti -ím in naplástiti -im dov., naplástil; naplastèn in naplaščèn in naplásten (ȋ í; ā ȃ) redko zložiti v plasti: naplastiti les, seno ♪
- napláti -póljem dov., napôlji napoljíte; naplál in naplàl (á ọ́) s planjem spraviti v kaj: naplati vodo v sod / naplati čeber vode ♪
- naplàv in napláv -áva m (ȁ á; ȃ) knjiž. kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: breg, posut z naplavom / veliki morski naplavi ♪
- napláva -e ž (ȃ) knjiž., redko kar naplavi (tekoča) voda; naplavina: naplave peska ♪
- napláven -vna -o prid. (ā) naplavinski: zemljišče je ležalo na naplavnem svetu ♪
- naplavína -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov
in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja ♪
- naplavínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naplavino: naplavinska zemlja; naplavinska tla / rodovitne naplavinske ravnine ♪
- naplavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od naplaviti: naplavitev peska, zemlje ♪
- napláviti -im tudi naplavíti -ím dov., naplávil (ā ȃ; ȋ í) s tokom prinesti, spraviti kam, zlasti na breg, obalo: reka je naplavila deske, veje; na obali so našli truplo, ki so ga naplavili valovi; deževje, neurje je naplavilo veliko peska / nižavje sta naplavili reki Evfrat in Tigris // ekspr. zanesti, prinesti: življenje ga je naplavilo v ta neprijazni kraj; povojna leta so naplavila nova vprašanja; brezoseb. naplavilo ga je v njemu tuj svet / v debati se je naplavilo veliko snovi nabralo naplávljen -a -o tudi naplavljèn -êna -o:
naplavljen prod; rodovitna naplavljena prst, zemlja; bil je kot naplavljen ♪
- naplávljati -am nedov. (á) s tokom prinašati, spravljati kam, zlasti na breg, obalo: reka naplavlja les; valovi naplavljajo morsko travo ♪
- naplávljenec -nca m (ȃ) kdor je naplavljen: na bregu so našli naplavljenca; pren., ekspr. te ljudi bi lahko imenovali naplavljence na bregu življenja ♪
- naplávšati -am dov. (ȃ) nižje pog. nalagati, prevarati: naplavšati prijatelja; ekspr. pošteno jih je naplavšal ♪
- nargíla -e ž (ȋ) v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo: kupiti nargilo / kaditi nargilo ♪
- nasláda -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: čutiti, vzbujati naslado; z naslado piti črno kavo; duhovna, spolna naslada; naslada ob bolečini, opolzkem govorjenju; poželenje in naslada / pogovor z njo mi je v naslado / živeti v nasladi 2. kar vzbuja tak občutek: odpovedati se nasladam; dobrote in naslade sveta ♪
- nasláden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih nasládno prisl.: nasladno se smejati ♪
- nasladílo -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil; alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila ♪
- nasladíti se -ím se dov., nasládil se; naslajèn (ȋ í) star. naužiti se, razveseliti se: nasladiti se z dobrim vinom / nasladiti se pri dekletu ♪
- nasladkáti -ám dov. (á ȃ) (nekoliko) sladkati, osladiti: nasladkati sok nasladkáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sladkem: kupil si je bonbone, da bi se nasladkal; pren., ekspr. nasladkati se lepih lic dekleta ♪
- nasládnež -a m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) naslaja: nenasiten nasladnež ♪
- nasládnica -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki se (rada) naslaja: ona je velika nasladnica / knjiž. noč je preživel pri neki nasladnici vlačugi, prostitutki ♪
- nasládnik -a m (ȃ) knjiž., ekspr. kdor se (rad) naslaja: on je velik nasladnik ♪
- nasládnost -i ž (ā) nav. ekspr. lastnost, značilnost nasladnega: nasladnost dotika, pogleda / krotiti svojo nasladnost / predal se je nasladnosti občutka, da je dobrodošel; živeti v izobilju in nasladnosti ♪
- naslága -e ž (ȃ) knjiž., redko plast, sloj: naslaga ilovice, maščobe; debelina naslage / idejna naslaga romana ♪
2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676