Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (25.629-25.653)


  1.      odbrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati brneti: budilka je odbrnela / zvon je odbrnel 2. brneč se oddaljiti: avtomobil je odbrnel ♪
  2.      odbrusíti 2 in odbrúsiti -im dov. (ȋ ú) pog., slabš. odgovoriti: jezno, osorno odbrusiti / to tebi nič mar, ji je odbrusil ♪
  3.      odbrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. hitro, lahkotno se oddaljiti: jadrnica je odbrzela od brega / odbrzeti iz hiše, na vrt, po stopnicah; odbrzeti z veliko hitrostjo / srni sta odbrzeli mimo njega / ekspr. koraki so odbrzeli 2. redko hitro miniti: mladostna leta so odbrzela ♪
  4.      odcapljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. capljajoč oditi: fantek je nerad odcapljal za njo / starka je s težavo odcapljala v kuhinjo // slabš. oditi: končno so le odcapljali domov ♪
  5.      odcédek  -dka m (ẹ̑) kar se odcedi: odcedek je osladil in izpil; čajni, kavni, zeliščni odcedek / malinov, ribezov odcedek sok; pren., ekspr. to je le odcedek tuje umetnosti ♪
  6.      odcéden  -dna -o prid. (ẹ̑) po katerem se odceja tekočina: odcedna odprtina v lončku // agr. v katerem voda ne zastaja: odcedna zemlja; odcedna tla ♪
  7.      odcedíti  -ím dov., odcêdi in odcédi; odcédil (ȋ í) počasi odliti: odcediti čaj, kavo; ko se gošča usede, tekočino odcedimo // s počasnim odlivanjem narediti, da kaj ni v tekočini: odcediti krompir, testenine / umiti paprike in jih odcediti na cedilu; stresti zelenjavo na sito, da se odcedi ● vulg. odcediti si mehur opraviti malo potrebo odcedíti se počasi odteči: ko se voda odcedi, dodamo zelenjavo / ekspr. na križišču je postal, da se je odcedila reka avtomobilov počasi odpeljala odcejèn -êna -o: odcejene jagode potresemo s sladkorjem ♪
  8.      odcejálnik  -a m (ȃ) luknjičasta, mrežasta priprava za odcejanje: odcediti testenine na odcejalniku / zlagati krožnike v odcejalnik / odcejalnik za posodo // rebrasti del pomivalnega korita: odlagati, povezniti posodo na odcejalnik / desni, levi odcejalnik ♪
  9.      odcéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od odcejati: priprava, vrečka za odcejanje / odcejanje vode izpod snežišč ♪
  10.      odcéjati  -am nedov. (ẹ́) počasi odlivati: odcejati tekočino nad usedlino / odcejati med iz satovja izcejati // s počasnim odlivanjem delati, da kaj ni v tekočini: odcejati testenine odcéjati se 1. počasi odtekati: voda se odceja izpod talečih se snežišč / gnoj se odceja iz rane se cedi 2. vulg. opravljati malo potrebo: najraje se je odcejal v naravi, zunaj ● star. delo se mu hitro odceja napreduje, poteka ♪
  11.      odcèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. cesta, proga, ki se odcepi: odcep pelje mimo gostišča; dovoliti po odcepu enosmerni promet // kraj, prostor, kjer se cesta, proga odcepi: hiša stoji blizu odcepa; ustavili so se na odcepu; cestni, železniški odcep / cev pušča na odcepu na mestu, kjer je odcepljena // kar se odcepi sploh: črta na dlani ima več odcepov 2. odcepitev: preprečiti odcep od matične države / kretnica omogoča odcep enega tira od drugega ◊ anat. odcep arterije; grad. odcep (zida) mesto, kjer se od enega zida odcepi drug zid; teh. cevni odcep ♪
  12.      odcepetáti  -ám dov. (á ȃ) cepetajoč oditi: od jeze je zacepetala in odcepetala iz hiše / medved je odcepetal v gozd // ekspr. oditi: brata ni doma, odcepetal je v mesto ♪
  13.      odcepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odcepiti: politična odcepitev; pravica do odcepitve od države / odcepitev tira / na skici so vrisane tudi vse odcepitve poti in cest odcepi ♪
  14.      odcepíti  in odcépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. s cepljenjem odstraniti: odcepiti kos lesa / odcepiti veje, vrh 2. s cepitvijo ločiti: deželo so odcepili od matične države; knjižnica se je odcepila od centralne knjižnice 3. narediti, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepiti kabel, vod; cesta, steza se odcepi; proga se tam odcepi proti severu ♦ anat. žila se odcepi odcépljen -a -o: odcepljena cev, dežela ♪
  15.      odcépljati  -am nedov. (ẹ́) 1. s cepljenjem odstranjevati: odcepljati od panja velike kose lesa / odcepljati od debla vejo za vejo 2. delati, da od česa glavnega, pomembnejšega gre v drugo smer: odcepljati vode; od ploščadi se odcepljata dva dolga hodnika ♦ kem. atom vodika se v vodni raztopini odceplja kot ion ♪
  16.      odcijáziti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. težko odnesti: previdno sta ga odcijazila iz jame 2. počasi odpeljati: odcijazili so jih s samokolnicami; končno smo se odcijazili proti mestu ♪
  17.      odcvèsti  tudi odcvestì -cvetèm, in odcvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., odcvèl odcvelà in odcvêla in odcvetèl odcvetlà in odcvêtel odcvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas prenehati cvesti: ko trta odcvete, začnejo rasti grozdne jagode; pren., ekspr. dekle je prekmalu odcvelo // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: mladost počasi odcvete odcvèl -à -ò in odcvèl -a -o in odcvèl -êla -o: odcvela ajda; odcvela ženska; prim. odcveteti ♪
  18.      odcvèt  -éta m (ȅ ẹ́) konec cvetenja: po odcvetu so se stebelca ukrivila navzdol ♪
  19.      odcvétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) približevati se koncu cvetenja: lipa že odcveta; pren., ekspr. spoznala sta se v letih, ko je že odcvetala odcvetajóč -a -e: obstala sta pod odcvetajočo jablano; odcvetajoče lepotice ♪
  20.      odcvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je // ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila odcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti ♪
  21.      odcvíliti  -im dov., odcvilíla tudi odcvílila (í) cvileč oditi: kužek je odcvilil pod klop / ekspr. tramvaj je že odcvilil mimo hiše cvileč odpeljal ♪
  22.      odcvítati  -am nedov. (ȋ) odcvetati: hruška že odcvita, jablana pa še zacvetela ni ♪
  23.      odčáranje  -a s (ȃ) glagolnik od odčarati: preganjati bolezni z odčaranjem / poezija odčaranja ♪
  24.      odčárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju narediti, povzročiti, da kaj preneha biti začarano: pravljica pripoveduje, kako je odčaral začaranega dečka // s čaranjem odstraniti, zlasti kaj neprijetnega: rad bi odčaral zmaja za deveto goro ∙ ekspr. s svojimi besedami je odčaral grozo, ki je visela nad njimi odstranil 2. knjiž., ekspr. odvzeti čemu privlačnost: s tem so mladini odčarali njen svet odčáran -a -o: odčarani svet; odčarana mladost ♪
  25.      odčepíti  -čépim in odčépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) odstraniti, izvleči čep: odčepiti sode / odčepiti steklenico / zdaj je slišal, kot da bi se mu odčepila ušesa odmašila ♪

   25.504 25.529 25.554 25.579 25.604 25.629 25.654 25.679 25.704 25.729  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA