Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (25.204-25.228)



  1.      obolévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od obolevati: obolevanje otrok; obolevanje za davico, rakom
  2.      obolévati  -am nedov. (ẹ́) večkrat oboleti: slabotni otroci pogosteje obolevajo; obolevati za jetiko
  3.      oborína  -e ž (í) 1. kem. snov, ki se pri obarjanju izloči iz raztopine: pri mešanju raztopine aluminijevega nitrata in natrijevega hidroksida se izloči bela oborina aluminijev hidroksid 2. knjiž. usedlina, gošča: pri kuhanju oborina masla porumeni
  4.      oborožênost  -i ž (é) lastnost, stanje oboroženega: oboroženost vojakov; dobra oboroženost države / ekspr. v delu se kaže avtorjeva znanstvena oboroženost
  5.      oboroževánje  -a s () glagolnik od oboroževati: omejiti oboroževanje; atomsko, jedrsko oboroževanje; tekma v oboroževanju
  6.      oboroževáti  -újem nedov.) opremljati z orožjem: oboroževati vojake; delavci in kmetje so se začeli oboroževati; pren., ekspr. oboroževati se z znanjem; mladina se idejno in politično oborožuje
  7.      oborožítev  -tve ž () 1. glagolnik od oborožiti: skrbeti za oborožitev partizanskih enot, vojakov; stroški za oborožitev / atomska, jedrska, konvencionalna oborožitev 2. publ. orožje, bojna oprema: tovariši so se pomenkovali o njegovi oborožitvi; v napadu so izgubili skoraj vso oborožitev, med drugim tudi minomet
  8.      oborožíti  -ím dov., oboróžil ( í) opremiti z orožjem: oborožiti borce; oborožiti se za napad; oborožiti se z mitraljezom, avtomatskim orožjem, puško; četa se je dobro oborožila; pren., ekspr. oborožiti študente s potrebnim znanjem; za to potovanje se je oborožil s fotografskim aparatom in filmsko kamero ∙ ekspr. oborožiti se od nog do glave, do zob zelo dobro oborožèn -êna -o 1. deležnik od oborožiti: oboroženi borci, stražarji; dobro oborožena četa; ladja je oborožena s protiletalskim orožjem; oboroženo spremstvo; biti oborožen s puško, raketnim orožjem; dela se je lotil oborožen s potrebnim znanjem 2. pri katerem se uporablja orožje: oborožen napad; oborožena akcija ♦ voj. oborožen spopad spopad oboroženih sil ene države z oboroženimi silami države, ki napade; oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; oborožena vstaja
  9.      obôsti  obôdem dov., obôdel in obódel obôdla, stil. obòl obôla (ó) raniti z vbodi, vbodljaji: ježeve bodice so ga obodle; obosti se s trnjem / obosti se do krvi zbosti se do krvi obodèn -êna -o: ves je oboden od žice
  10.      obotávljanje  -a s (á) glagolnik od obotavljati se: zaradi obotavljanja so zamudili vlak; po krajšem obotavljanju je vstopil / brez obotavljanja narediti, odgovoriti / moti ga njegovo obotavljanje
  11.      obotávljati se  -am se nedov., tudi obotavljájte se; tudi obotavljála se (á) biti nesposoben, nezmožen za dokončno odločitev: fant se obotavlja; obotavljati se z odgovorom; obotavlja se iti k zdravniku; dolgo se je obotavljal, preden je vstopil; obotavlja se, kakor bi se česa bal / nikar se ne obotavljaj / nikamor ne bomo prišli, če se boste tako obotavljali tako počasi delali; pren., ekspr. poletje se letos nekaj obotavlja obotavljáje se: obotavljaje se odgovoriti; obotavljaje se je odšel iz sobe obotavljajóč se -a -e: obotavljajoč se je povedal svojo zgodbo; z obotavljajočimi se koraki je šla za njim; prisl.: obotavljajoče se reči
  12.      obotavljív  -a -o prid. ( í) ki se (rad) obotavlja: obotavljiv človek / opisovanje junakovega obotavljivega vedenja / slišati je bilo obotavljivo trkanje obotavljívo prisl.: obotavljivo odgovoriti, sesti ∙ ekspr. obotavljivo je prihajal večerni hlad počasi
  13.      obotavljívost  -i ž (í) lastnost obotavljivega človeka: obotavljivost tovarišev je bila vzrok za neuspeh / pokazati, premagati svojo obotavljivost
  14.      obožávati  -am nedov. () knjiž. oboževati: vsi ga obožavajo / obožavati glasbo obožávan -a -o: obožavana ženska
  15.      oboževálec  -lca [c tudi lc] m () nav. ekspr. kdor koga obožuje: zavrnila je vse svoje oboževalce; imeti velik krog oboževalcev / oboževalec narave / oboževalec gledališča ljubitelj
  16.      oboževánec  -nca m (á) ekspr. oboževan človek: srečala je svojega oboževanca / bil je atletski oboževanec vse šole
  17.      oboževánje  -a s () glagolnik od oboževati: oboževanje prijateljev; zdela se mu je vredna oboževanja / oboževanje narave
  18.      oboževánka  -e ž (á) ekspr. oboževana ženska: hrepeneti po svoji oboževanki; oboževanka iz mladosti
  19.      oboževátelj  -a m () star. oboževalec: njen mladostni oboževatelj / krog pesnikovih oboževateljev / oboževatelji umetnosti
  20.      oboževáti  -újem nedov.) nav. ekspr. 1. čutiti in izražati zelo pozitiven odnos do koga: oboževati svoje dekle; očeta so vsi oboževali in spoštovali 2. poveličevati, častiti kot božanstvo: Rimljani so svoje cesarje oboževali / oboževati naravo 3. imeti zelo pozitiven odnos do česa: obožuje glasbo, knjige / obožuje sladkarije zelo rad jih je obožujóč -a -e: obožujoči prijatelji oboževán -a -o: naš oboževani profesor se je vrnil; oboževana ženska
  21.      obrába  -e ž () glagolnik od obrabiti: obraba črk, strojnih delov, orodja, tal; odpornost materiala proti obrabi; odškodnina za obrabo / zamenjati navoj zaradi obrabe obrabljenosti
  22.      obráben  -bna -o prid. (ā) teh. nanašajoč se na obrabo: obrabna odpornost, trdnost materialagrad. obrabna plast vozišča vrhnja plast vozišča, ki se obrabi zaradi neposrednega stika z vozili
  23.      obrábljati  -am nedov. (á) z dolgo rabo, uporabo delati kaj neuporabno, neprimerno: obrabljati obleko; avtomobilske gume se na slabih cestah hitreje obrabljajo; z drgnjenjem se vrv obrablja
  24.      obrabljív  -a -o prid. ( í) ki se obrabi: obrabljivi deli stroja; to blago skoraj ni obrabljivo
  25.      obrabnína  -e ž () odškodnina za obrabo: plačati, zaračunati obrabnino; obrabnina za embalažo

   25.079 25.104 25.129 25.154 25.179 25.204 25.229 25.254 25.279 25.304  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA