Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (2.501-2.525)


  1.      nadeláva  -e ž (ȃ) glagolnik od nadelati ali nadelovati: za nadelavo poti potrebujejo nekaj dni ♪
  2.      nadelávati  -am nedov. (ȃ) alp. nadelovati: ves teden so nadelavali stezo v steno ● ekspr. začel ga je nadelavati z motiko tepsti, pretepati ♪
  3.      nadglavíšče  -a s (í) geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit: sonce je v nadglavišču ♪
  4.      nadláhet  -htí tudi -hti ž (ȃ) nav. mn. nadlaket: zagorele nadlahti ♪
  5.      nadláhten  -tna -o prid. (ȃ) nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice ♪
  6.      nadláhtje  -a s (ȃ) star. nadlaket: tesno se je oklenila njegovega nadlahtja ♪
  7.      nadláhtnica  -e ž (ȃ) anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica ♪
  8.      nadláket  -kta m (ȃ) del roke med komolcem in ramo: prijel jo je za nadlaket; nadlaket in podlaket ♪
  9.      nadláket  -ktí tudi -kti ž (ȃ) del roke med komolcem in ramo: rokavice ji segajo do nadlakti; zgrabil ga je za nadlaket ♪
  10.      nadlákten  -tna -o (ȃ) pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice ♪
  11.      nadláktnica  -e ž (ȃ) anat. nadlahtnica ♪
  12.      nadlánka  -e ž (ȃ) zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve ♪
  13.      nadobláčen  -čna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja nad oblaki: nadoblačna sinjina, svetloba; pren., ekspr. živi v nadoblačnih višavah ♪
  14.      nàdoblást  -í in -i ž (ȁ-ȃ) knjiž. (politična in gospodarska) oblast, ki je kaki oblasti nadrejena: priznati mongolsko nadoblast / biti pod nadoblastjo Frankov / priti pod tujo nadoblast oblast; pren., ekspr. nadoblast dogmatičnih idej ∙ knjiž. slaba stran njenega značaja ima nadoblast nad dobro stranjo prevladuje, je močnejša; knjiž., ekspr. na vsakem koraku mu je kazala svojo nadoblast da odloča, ukazuje ona ♪
  15.      nàdplánski  -a -o prid. (ȁ-ȃ) publ. ki presega plan: nadplanska količina žita ♦ ekon. nadplanski dobiček prva leta po 1945 dobiček, ki ga doseže podjetje z znižanjem s planom določenih stroškov ♪
  16.      nàdtlák  -a m (ȁ-ȃ) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je višji od zunanjega: v cevi nastane nadtlak; manometer kaže visok nadtlak ♪
  17.      nadúdlati se  -am se dov. (ȗ) žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: nič ne razmišlja, ampak se kar vse nadudla ♪
  18.      nadvláda  -e ž (ȃ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: obdržati nadvlado nad šibkejšimi; gospodarska, politična nadvlada; težnja po nadvladi; pren., ekspr. nadvlada srca nad razumom ♪
  19.      nadvládanje  -a s (ā) glagolnik od nadvladati: nadvladanje države nad sosednjo državo / kljub prizadevanju ni prišlo do nadvladanja njegovega stališča prevlade ♪
  20.      nadvládati  -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal ♪
  21.      nadvládje  -a s (ȃ) knjiž. nadvlada: nadvladje imperialističnih držav nad drugimi državami / nadvladje oblike nad vsebino ♪
  22.      nadvladováti  -újem nedov. (á ȗ) imeti vodilen, gospodujoč položaj: nadvladuje jih s svojo veljavnostjo in močjo / na sliki nadvladuje črna barva prevladuje / knjiž. komaj je nadvladoval razburjenost obvladoval, premagoval ♪
  23.      naglàs  -ása m (ȁ á) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini: naglas je na zadnjem zlogu; naglas se v rodilniku premakne; mesto naglasa / premični, stalni naglas / besedni naglas; stavčni naglas stavčni poudarek ♦ lingv. dinamični ali ekspiratorni naglas izstopanje glasu po jakosti nasproti soseščini; tonemski naglas izstopanje glasu po pomensko razločevalnem tonskem poteku nasproti soseščini // grafično znamenje za označevanje tega: napisati, postaviti naglas; naglas v obliki poševne črtice 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govoriti z dolenjskim naglasom; angleščina s francoskim, tujim naglasom // s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža vsebino, kot jo določa prilastek: vprašati z ironičnim, trdim naglasom 3. knjiž., s prilastkom kar sploh izstopa iz okolja: slike z ekspresionističnim naglasom; proza brez individualnega naglasa ♪
  24.      naglás  in na glás prisl. (ȃ) zelo dobro slišno: naglas peti, se zasmejati, zavpiti; povej naglas, da te vsi slišijo; govori bolj naglas, ne tako tiho // slišno sploh: naglas brati ● naglas misliti govoriti sam s seboj; ekspr. svojega mnenja si ne upa naglas povedati pred drugimi, javno ♪
  25.      naglásek  -ska m (ȃ) zastar. naglas: naglasek je na zadnjem zlogu / govoriti slovensko s češkim naglaskom ♪

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA