Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (2.501-2.525)



  1.      nadeva  -e ž () glagolnik od nadelati ali nadelovati: za nadelavo poti potrebujejo nekaj dni
  2.      nadevati  -am nedov. () alp. nadelovati: ves teden so nadelavali stezo v steno ● ekspr. začel ga je nadelavati z motiko tepsti, pretepati
  3.      nadglavíšče  -a s (í) geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit: sonce je v nadglavišču
  4.      nadhet  -htí tudi -hti ž () nav. mn. nadlaket: zagorele nadlahti
  5.      nadhten  -tna -o prid. () nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice
  6.      nadhtje  -a s () star. nadlaket: tesno se je oklenila njegovega nadlahtja
  7.      nadhtnica  -e ž () anat. kost v nadlakti: zlomiti si nadlahtnico; nadlahtnica in podlahtnica
  8.      nadket  -kta m () del roke med komolcem in ramo: prijel jo je za nadlaket; nadlaket in podlaket
  9.      nadket  -ktí tudi -kti ž () del roke med komolcem in ramo: rokavice ji segajo do nadlakti; zgrabil ga je za nadlaket
  10.      nadkten  -tna -o () pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice
  11.      nadktnica  -e ž () anat. nadlahtnica
  12.      nadnka  -e ž () zool. trša in daljša dlaka pri živali, ki sega čez spodnjo, mehkejšo: letni kožuh ima krajšo nadlanko; nadlanka rjave, temne barve
  13.      nadobčen  -čna -o prid. () ki je, se nahaja nad oblaki: nadoblačna sinjina, svetloba; pren., ekspr. živi v nadoblačnih višavah
  14.      nàdobst  -í in -i ž (-) knjiž. (politična in gospodarska) oblast, ki je kaki oblasti nadrejena: priznati mongolsko nadoblast / biti pod nadoblastjo Frankov / priti pod tujo nadoblast oblast; pren., ekspr. nadoblast dogmatičnih idej ∙ knjiž. slaba stran njenega značaja ima nadoblast nad dobro stranjo prevladuje, je močnejša; knjiž., ekspr. na vsakem koraku mu je kazala svojo nadoblast da odloča, ukazuje ona
  15.      nàdpnski  -a -o prid. (-) publ. ki presega plan: nadplanska količina žita ♦ ekon. nadplanski dobiček prva leta po 1945 dobiček, ki ga doseže podjetje z znižanjem s planom določenih stroškov
  16.      nàdtk  -a m (-) teh. tlak, navadno v strojni napravi, ki je višji od zunanjega: v cevi nastane nadtlak; manometer kaže visok nadtlak
  17.      nadúdlati se  -am se dov. () žarg., šol. naučiti se mehanično, brez razumevanja: nič ne razmišlja, ampak se kar vse nadudla
  18.      nadvda  -e ž () vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: obdržati nadvlado nad šibkejšimi; gospodarska, politična nadvlada; težnja po nadvladi; pren., ekspr. nadvlada srca nad razumom
  19.      nadvdanje  -a s (ā) glagolnik od nadvladati: nadvladanje države nad sosednjo državo / kljub prizadevanju ni prišlo do nadvladanja njegovega stališča prevlade
  20.      nadvdati  -am dov. (ā) doseči vodilen, gospodujoč položaj: mesto je nadvladalo nad sosednjimi mesti / nobena misel v razpravi ni nadvladala prevladala / knjiž. s težavo je nadvladal jezo obvladal, premagal
  21.      nadvdje  -a s () knjiž. nadvlada: nadvladje imperialističnih držav nad drugimi državami / nadvladje oblike nad vsebino
  22.      nadvladováti  -újem nedov.) imeti vodilen, gospodujoč položaj: nadvladuje jih s svojo veljavnostjo in močjo / na sliki nadvladuje črna barva prevladuje / knjiž. komaj je nadvladoval razburjenost obvladoval, premagoval
  23.      nags  -ása m ( á) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini: naglas je na zadnjem zlogu; naglas se v rodilniku premakne; mesto naglasa / premični, stalni naglas / besedni naglas; stavčni naglas stavčni poudareklingv. dinamični ali ekspiratorni naglas izstopanje glasu po jakosti nasproti soseščini; tonemski naglas izstopanje glasu po pomensko razločevalnem tonskem poteku nasproti soseščini // grafično znamenje za označevanje tega: napisati, postaviti naglas; naglas v obliki poševne črtice 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govoriti z dolenjskim naglasom; angleščina s francoskim, tujim naglasom // s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža vsebino, kot jo določa prilastek: vprašati z ironičnim, trdim naglasom 3. knjiž., s prilastkom kar sploh izstopa iz okolja: slike z ekspresionističnim naglasom; proza brez individualnega naglasa
  24.      nags  in na gs prisl. () zelo dobro slišno: naglas peti, se zasmejati, zavpiti; povej naglas, da te vsi slišijo; govori bolj naglas, ne tako tiho // slišno sploh: naglas brati ● naglas misliti govoriti sam s seboj; ekspr. svojega mnenja si ne upa naglas povedati pred drugimi, javno
  25.      nagsek  -ska m () zastar. naglas: naglasek je na zadnjem zlogu / govoriti slovensko s češkim naglaskom

   2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA