Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (24.954-24.978)


  1.      obdarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obdariti: obdaritev otrok ♪
  2.      obdaríti  -ím dov., obdáril (ȋ í) dati darilo, dar: obdariti otroke za novo leto; obdarili so jih z denarjem in dragocenostmi; bogato obdariti // knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarila z bistrostjo, razumnostjo / obdariti z naravnimi lepotami obdárjen -a -o tudi obdarjèn -êna -o: obdarjeni otroci naj zapustijo dvorano; z živahno fantazijo obdarjen otrok ♪
  3.      obdárjati  -am nedov. (á) dajati darila, darove: obdarjati otroke ob novem letu ♪
  4.      obdárjenost  tudi obdarjênost -i ž (ȃ; é) knjiž. stanje obdarjenega: naravna obdarjenost različnih področij / redko glasbena obdarjenost nadarjenost ♪
  5.      obdarovánje  -a s (ȃ) glagolnik od obdarovati: obdarovanje otrok ♪
  6.      obdarováti  -újem dov. (á ȗ) dati darilo, dar: dedek Mraz je obdaroval otroke; obdarovati maškare s krofi; pren. jesen je kmete bogato obdarovala // knjiž. povzročiti, da kdo ima kako pozitivno lastnost: narava ga je obdarovala z bistrostjo in lepoto obdarován -a -o: obdarovan z razumnostjo in voljo; bogato obdarovani otroci ♪
  7.      obdáti  -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á) 1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom // postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil 2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili 3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem 4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je 5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina ● knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv obdán -a -o: z obzidjem obdano mesto ♪
  8.      obdávčenje  -a s (ȃ) glagolnik od obdavčiti: odtegniti se obdavčenju; obdavčenje gostinske dejavnosti, osebnih dohodkov ♦ ekon. linearno ali proporcionalno obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; pavšalno obdavčenje pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove; obdavčenje po katastru na osnovi katastrskega dohodka ♪
  9.      obdavčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od obdavčevati: razpravljati o obdavčevanju; kriteriji obdavčevanja ♪
  10.      obdavčítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od obdavčiti: obdavčitev dohodkov, izdelkov / obdavčitev kmetov / pregledati dosedanjo obdavčitev obdavčenost ♪
  11.      obdávčiti  -im dov. (á ȃ) določiti, predpisati davek, davščino: obdavčiti blago, dohodke, zemljišče / obdavčiti kmete, obrtnike obdávčen -a -o: obdavčeni dohodki, predmeti; obdavčene osebe ♪
  12.      obdavčljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se more, sme obdavčiti: obdavčljivi dohodki; obdavčljivo blago ♪
  13.      obdelíti  -ím dov., obdélil (ȋ í) knjiž. dati komu njegov del: najprej je obdelila otroke, nato pa je odrezala kruha še sebi / rojenice so obdelile ta narod s čudovitimi lastnostmi obdarovale ♪
  14.      obdeloválnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za obdelovanje predmetov: obdelati odlitke v obdelovalnici; obdelovalnica in brusilnica / strojna obdelovalnica; obdelovalnica marmorja ♪
  15.      obdelovánje  -a s (ȃ) glagolnik od obdelovati: moderen način obdelovanja zemlje / obdelovanje kamnitega bloka; ukvarjati se z obdelovanjem diamantov / obdelovanje podatkov ♦ agr. konturno obdelovanje pri katerem potekajo razori počez po pobočju in zavirajo odplakovanje; plitvo obdelovanje pri katerem je obdelana plast nizka ♪
  16.      obdelováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / preselil se bo na deželo in obdeloval zemljo kmetoval 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost: obdelovati železno gmoto, kristale, les; obdelovati z rezilom; obdelovati z udarci; kemično in mehanično obdelovati // žarg., s širokim pomenskim obsegom delati s čim to, kar določa sobesedilo: obdelovati madeže z vodo; smučarske steze obdelujejo ponoči pripravljajo, teptajo; obdelovati testo gnesti // na določen način urejati, pripravljati za uporabo: računski center obdeluje informacije, ki jih pošilja satelit; obdelovati ankete; obdelovati rezultate raziskav 3. načrtno podajati določeno vsebino: v svojih delih obdeluje motive iz delavskega življenja; v knjigi obdeluje kraški svet; filmsko, likovno obdelovati // načrtno se seznanjati s čim: obdelovati predpisano učno snov / to vprašanje so obdelovali na vseh sestankih // publ. raziskovati, proučevati: obdelovati kmečko vprašanje; obdelovati zgodovino delavskega gibanja 4. žarg. pregovarjati, pridobivati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil; obdelovali so ga za vstop v stranko 5. ekspr. tepsti, pretepati: pokleknil je na žrtev in jo začel obdelovati; obdeloval ga je s pestmi po glavi; obdeloval ga je toliko časa, da je izgubil zavest / obdeloval ga je z nožem suval, z nohti praskal, z zobmi grizel; petelina sta se obdelovala s kljunom in kremplji 6. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: obdelovali so ga zaradi mladostnih grehov; nasprotni tisk ga je grdo obdeloval / obdeloval ga je z najgršimi izrazi zmerjal ◊ šport. obdelovati mišice z vajami in masažo utrjevati obdelován -a -o: lastnosti obdelovanega materiala; dobro obdelovana zemlja ♪
  17.      obdévati  -am in -ljem nedov., tudi obdevála (ẹ́) star. oblagati: obdevati krompir s slamo ∙ nar. obdevati snope dajati, zlagati jih v kozolec ♪
  18.      obdírjati  -am dov. (ȋ) 1. dirjajoč priti okrog česa: obdirjati s konjem stadion / ekspr. obdirjala sta hišo okrog in okrog 2. ekspr. hitro obhoditi: z novico je obdirjala vse okoliške vasi ♪
  19.      obdóben  -bna -o prid. (ọ̑) knjiž. občasen: obdobne bolečine v glavi; obdobna dela / obdobno ponavljanje / obdobna selitev ptic ♪
  20.      obdóbje  -a s (ọ̑) navadno s prilastkom 1. omejeno trajanje a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: posamezna obdobja njegovega bivanja v tujini; daljša padavinska obdobja v jeseni / obdobje priprav na tekmovanje b) v življenju, bivanju: značilnosti otroka v različnih starostnih obdobjih; obdobje doraščanja / njegova izvolitev pomeni novo obdobje za stranko; zgodnje obdobje v pisateljevem ustvarjanju 2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: povojno obdobje; obdobje industrializacije / različna obdobja v zemeljski zgodovini / z oslabljenim pomenom v obdobju narodnoosvobodilnega boja med narodnoosvobodilnim bojem 3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala; v omenjenem obdobju se je proizvodnja podvojila; v obdobju od januarja do maja / z oslabljenim pomenom v obdobju enega leta v enem letu / najmanjše časovno obdobje ◊ ekon. manufakturno obdobje kapitalizma; geol. kozmično obdobje razvojna doba zemlje pred nastankom prve trdne skorje ♪
  21.      obdolževáti  -újem [u̯ž] nedov. (á ȗ) delati, imeti koga za krivega česa: obdolževal ga je hudih dejanj ♪
  22.      obdolžítev  -tve [u̯ž] ž (ȋ) glagolnik od obdolžiti: obdolžitev napačne osebe / zavrniti obdolžitve ♦ jur. kriva obdolžitev ♪
  23.      obdolžíti  -ím [u̯ž] dov., obdólži; obdólžil (ȋ í) narediti, imeti koga za krivega česa: obdolžiti koga požiga; obdolžil ga je, da je razbil šipo; po krivem obdolžiti ♦ jur. izraziti mnenje, prepričanje o kom, da je storil kaznivo dejanje obdolžèn -êna -o: obdolžen je, da nalašč zamuja; sam.: obdolženi ima pravico do zagovornika ♪
  24.      obdŕgniti  -em dov., tudi obdrgníla (ŕ ȓ) 1. z drgnjenjem odstraniti s površine: obdrgniti barvo, lak / obdrgniti ogorek ob hlod / obdrgniti čevlje ob predpražnik odrgniti; nož je obdrgnil kar ob hlače obrisal // z drgnjenjem nekoliko poškodovati; odrgniti: obdrgniti hlače; obdrgniti emajlirano posodo 2. podrgniti: žival ga je obdrgnila z glavo / obdrgniti mesne rezine s česnom, soljo in poprom obdŕgnjen -a -o: obdrgnjene hlače; obdrgnjena posoda ♪
  25.      obdŕsati  -am dov. (ȓ) 1. z drsanjem nekoliko poškodovati; odrsati: obdrsati hlače na kolenih; močno obdrsati 2. premikajoč se tesno dotakniti; podrsati: obdrsati s komolcem ob koga obdŕsan -a -o: obdrsan prag ♪

   24.829 24.854 24.879 24.904 24.929 24.954 24.979 25.004 25.029 25.054  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA