Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (24.854-24.878)



  1.      nôvoporočênka  -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane
  2.      nôvoromántika  -e ž (ō-á) lit. neoromantika: pesem je nastala pod vplivom novoromantike
  3.      novóst  -i ž (ọ̑) 1. kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi: predpis je bil novost; odklanjati, uvajati novosti; pomembna novost; stilna, tehnična novost; novosti v proizvodnji / glasbene, knjižne, modne novosti 2. lastnost, značilnost novega: novost metode 3. zastar. novica, vest: izvedel je zanimivo novost
  4.      novostrújar  -ja m () žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev
  5.      novoštókavski  -a -o prid. (ọ̑) lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih
  6.      novotár  -ja m (á) nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: ti novotarji so izzvali veliko negodovanja; novotarji in konservativci
  7.      novotaríja  -e ž () nav. slabš. novost: odklanjati, uvajati novotarije; je proti vsaki novotariji; nepotrebne novotarije / šolske novotarije
  8.      novotáriti  -im nedov.) nav. slabš. uvajati novosti: rad novotari
  9.      novotárjenje  -a s (á) glagolnik od novotariti: delo je brez problematičnega novotarjenja
  10.      novotárstvo  -a s () nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva
  11.      novoválovec  -vca m () žarg., film. predstavnik novega vala: režiserji stare generacije in novovalovci
  12.      nôvozapádel  in nôvo zapádel -dla -o [ǝ] prid. (ō-ā ō-á) knjiž. nedavno zapadel, nov: novozapadli sneg je zabrisal vse sledove
  13.      nôvozgrajèn  in nôvo zgrajèn -êna -o prid. (ō- ō-é) knjiž. nedavno zgrajen, nov: stanovati v novozgrajenem hotelu; novozgrajena šola, tovarna
  14.      nozdŕv  -i inž () nav. mn. parna (zunanja) nosna odprtina zlasti pri konju: iz nozdrvi se kadi // del nosu, ki tvori to odprtino: stiskati nozdrvi; prhati z nozdrvmi / knjiž., ekspr. bojevniku so drgetale nozdrvi nosníce
  15.      nòž  nôža m ( ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine // vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško 2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož 3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože ● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadelearheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož
  16.      nožárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje nožev: delati v nožarni
  17.      nôžast  -a -o prid. (ó) podoben nožu: nožasta oblika / iz morja mole nožaste čeri ♦ agr. nožasto črtalo; strojn. nožasta pila pila, ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika
  18.      nôžen  -žna -o prid. (ō) nanašajoč se na nogo: nožni prsti; nožne mišice / nožna kopel / nožne proteze / nožni vzvod; nožna zavora / šivalni stroj na nožni pogon ♦ anat. nožni obok srednji vbočeni del stopala; med. nožna lega ploda v maternici lega z nogami navzdol; muz. nožna klaviatura klaviaturi podoben del orgel za igranje z nogami; teh. nožno gonilo del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja
  19.      nožíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico 2. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico ◊ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano
  20.      nožíšče  -a s (í) knjiž., redko vznožje: zbudil se je z glavo ob nožišču ◊ geom. točka, v kateri pravokotnica seka ravnino ali črto
  21.      nóžnica  tudi nôžnica -e ž (ọ̑; ) 1. cevasta priprava za hranjenje, nošenje noža ali nožu podobnega orožja: potegniti bodalo, nož iz nožnice, zastar. iz nožnic; bajonetna nožnica 2. anat. cevasti del spolnega organa, ki poteka od zunanjega spolovila do maternice: nožnica in maternica ◊ bot. (listna) nožnica razširjen spodnji del lista, ki obdaja steblo; med. izpirati nožnico; izcedek iz nožnice
  22.      nráv  -í ž () knjiž. 1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava: bila sta različne nravi / v njej se je prebujala ženska nrav; človek mirne, preračunljive nravi / ekspr. ona je lahke nravi / po svoji nravi je veseljak 2. morala, etika: nrav in pravo sta nepogrešljivi opori družbenega življenja ● knjiž. v romanu je prikazal čiste nravi Slovanov in pokvarjenost Bizantincev značaje; knjiž. vse bolj je spoznaval nrav malomestnega življenja posebnosti, značilnosti
  23.      nráven  -vna -o prid. (á ā) knjiž. moralen: a) z nravnega stališča je to sprejemljivo / nravno ravnanje, življenje / nravni nauk b) nravni propad, razkroj; držati se nravnih načel / ima izostren nravni čut / nravna neoporečnost / ta ženska je bila visoko nravna nrávno prisl.: živeti nravno; nravno zrel človek
  24.      nravoslóvje  -a s (ọ̑) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika: ta vprašanja obravnava nravoslovje // s prilastkom načela o dobrem in zlem: humanistično, krščansko nravoslovje; v teh besedah je izraženo vse nravoslovje tedanje dobe
  25.      nrávstven  -a -o prid. () knjiž. moralen: a) z nravstvenega stališča je tako dejanje nedopustno / tega ne bi smel storiti, to vendar ni nravstveno b) nravstvena načela / nravstvena neoporečnost, zrelost / nravstvena vzgoja otrok / filozofsko-nravstveni nauk ◊ filoz. nravstvena filozofija etika; jur. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe nrávstveno prisl.: to ga je nravstveno dvignilo

   24.729 24.754 24.779 24.804 24.829 24.854 24.879 24.904 24.929 24.954  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA