Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (24.279-24.303) 
- netílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica ♪
- netílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) 1. knjiž. ženska, ki neti ogenj: netilka ognja v svetišču / bila je neutrudna netilka prepirov 2. star. vžigalnik, detonator: vžgala se je netilka na mini in nastala je eksplozija ♪
- netílo -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo; iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost ♪
- nètípičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni tipičen: netipičen potek, razvoj; netipično obolenje / umetnost tistega časa je bila netipična ♪
- nétiti -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči 2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji netèč -éča -e: neteče besede ♪
- netívo -a s (í) 1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo 2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva ♪
- netljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. vnetljiv: netljiva snov / nabrali so lahko netljivega dračja ♪
- néto prisl. (ẹ̑) po odbitku dajatev, prispevkov, stroškov: dobil boš neto pet tisoč; neto izračunani prejemki / cene veljajo za sto kilogramov neto čiste teže; neskl. pril.: bruto in neto dohodek čisti dohodek; neto proizvodnja / neto teža čista teža ◊ ekon. neto produkt in netoprodukt nanovo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; neto naložba naložba, ki ne obsega nadomestila za amortizacijo; trg. bruto za neto zaračunavanje blaga po njegovi bruto teži ♪
- nètóčnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost netočnega človeka: službo so mu odpovedali zaradi njegove netočnosti // publ. neresnična trditev, navedba: v razpravi je več netočnosti ♪
- nètolerántnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost netolerantnega človeka: v njem ni bilo netolerantnosti / netolerantnost stališč ♪
- netopír -ja m (ȋ) miši podoben sesalec, ki je sposoben letati: netopir je sfrfotal iz dupline ♦ zool. netopirji sesalci, ki so sposobni letati, Chiroptera; lesni netopir ki dobro leta in je podnevi v drevesnih duplinah, Nyctalus noctula; nočni netopir s širokimi uhlji, Vespertilio murinus; uhati netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus auritus ♪
- nètopljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost netopljivega: netopljivost snovi ♪
- nètôpnost -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost netopnega: netopnost rudnin ♪
- nétoregístrski -a -o prid. (ẹ̑-í) navt., v zvezi netoregistrska tona enota za merjenje ladijske prostornine za tovor in potnike, 2,8 m3: ladja s pet tisoč netoregistrskimi tonami [NRT] / netoregistrska tonaža ♪
- nétotónski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) žel., v zvezi netotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga brez teže vozila na razdalji 1 km ♪
- nètŕdnost -i ž (ȅ-ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost netrdnega: netrdnost njegovih sklepov / to je znamenje njegove notranje netrdnosti ♪
- netrésk -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnato rdečimi ali rumenkasto belimi cveti, Sempervivum: slamnata streha je bila pokrita z netreskom / navadni netresk ♪
- nètrpéžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni trpežen: netrpežen les; netrpežno blago ♪
- nèubogljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni ubogljiv: neubogljiv otrok, učenec / ekspr. žive, neubogljive lase si je trdno spela na tilniku ♪
- nèubogljívec -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: veliko jeze je bilo zaradi neubogljivcev ♪
- nèubogljívost -i ž (ȅ-í) lastnost neubogljivega človeka, zlasti otroka: otrokova neubogljivost ga je skrbela / kaznovali so ga zaradi neubogljivosti ♪
- nèubrán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni ubran: neubrano petje, zvonjenje / neubrani glasovi; pren., ekspr. kolektiv je precej neubran nèubráno prisl.: neubrano peti ♪
- nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila ∙ publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati ♪
- nèubránost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neubranega: glasovna neubranost; neubranost igre je jemala predstavi vrednost ♪
- neučákan -a -o prid. (ȃ) navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje: ne bodi tako neučakan; ekspr. otroci, neučakani kakor so, so hoteli že navsezgodaj na vlak / ekspr. obšla jih je neučakana želja po svobodi / kot psovka počakaj, strela neučakana, saj se ne mudi neučákano prisl.: neučakano poslušati; neučakano se prestopati ♪
24.154 24.179 24.204 24.229 24.254 24.279 24.304 24.329 24.354 24.379