Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (24.204-24.228)



  1.      nèspotakljív  -a -o prid. (- -í) ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko
  2.      nèspoznátnost  -i ž (-á) knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed
  3.      nèspoznáven  -vna -o prid. (-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode
  4.      nèspoznávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivostekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo
  5.      nèspravljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv 2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja nèspravljívo prisl.: nespravljivo govoriti; nespravljivo sovražen
  6.      nèspravljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nespravljivega človeka: bal se je njene nespravljivosti; nespravljivost sovražnikov
  7.      nèsprejemljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nesprejemljivega: ugotovili so nesprejemljivost predloga / knjiž. nesprejemljivost za bolezen odpornost, nedovzetnost
  8.      nèspremenjênost  tudi nèizpremenjênost -i ž (-é) lastnost, stanje nespremenjenega: nespremenjenost položaja
  9.      nèspremenljívka  -e ž (-) knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: strah je nespremenljivka njegove zavesti
  10.      nèspremenljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nespremenljivega: nespremenljivost določb, sklepov; nespremenljivost usode / nespremenljivost mnenj, načel
  11.      nèspréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati
  12.      nèsprétnost  -i ž (-ẹ́) lastnost nespretnega človeka: njegova nespretnost pri delu je že vsem znana
  13.      nèsproščèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje
  14.      nèsproščênost  -i ž (-é) lastnost nesproščenega: nesproščenost telesa / nesproščenost njenega vedenja je kvarila razpoloženje / spoznal je, da je v njej veliko nesproščenosti
  15.      nesrámen  -mna -o prid., nesrámnejši (á ā) 1. ki ne dela, ne ravna po moralnih načelih: fant je precej nesramen; do žensk je nesramen / nesramni pogledi; nesramno govorjenje / kot psovka nesramnež nesramni 2. ekspr. ki na zelo žaljiv način obravnava človekove lastnosti, dejanja: tvoj prijatelj je nesramen; glej, da ne boš še bolj nesramen, kot si že / poslal mu je nesramen dopis; postavil mu je nesramno vprašanje ∙ pog. ima nesramen jezik obrekuje; nedostojno govori // brezobziren, brezvesten: ne kupuj pri tem nesramnem trgovcu / nesramno izkoriščanje ljudi 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesramna laž, predrznost / ima nesramno srečo nesrámno prisl.: nesramno govoriti, lagati; postati nesramno domač; nesramno visoka cena; sam.: reči kaj nesramnega
  16.      nèsramežljív  -a -o prid. (- -í) ki mu manjka sramežljivosti: nesramežljivo dekle nèsramežljívo prisl.: nesramežljivo je hodila skozi njegovo sobo
  17.      nèsramežljívost  -i ž (-í) lastnost nesramežljivega človeka: čudil se je njeni nesramežljivosti / s popolno nesramežljivostjo je pripovedoval dovtipe
  18.      nesrámnica  -e ž () 1. ekspr. nesramna ženska: je nesramnica in lažnivka / zmerjali so jo z nesramnico 2. star. vlačuga, prostitutka: hodi k nesramnicam
  19.      nesrámnik  -a m () knjiž. nesramen človek: še slutila nisem, da je tak nesramnik
  20.      nesrámnost  -i ž (á) lastnost nesramnega človeka: njegova nesramnost presega vse meje / nesramnost govorjenja / pooseb. ta nesramnost je spet tukaj // ekspr. nesramno govorjenje ali ravnanje: ne bo mu odpustil te nesramnosti
  21.      nesréča  -e ž (ẹ́) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si je (na glavo) veliko nesrečo; ti si nam prinesel nesrečo / Prešernovi Sonetje nesreče 2. dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev: nesreča se je zgodila danes zjutraj; povzročiti, preprečiti nesrečo; zaradi neprevidnosti je prišlo do nesreče; kraj nesreče; posledice, vzroki nesreče / avtomobilska, letalska, prometna nesreča; nesreča pri delu / publ. nesreča je zahtevala smrtno žrtev // dogodek, ki človeka zelo prizadene, navadno materialno: zadela jih je nesreča, pogoreli so; ekspr. nesreče so ga kar naprej teple; da ne bi bilo nesreč, naj stranke ne pustijo goreti plina brez nadzorstva; zaradi nesreče, ki ga je doletela, je začel piti / elementarne nesreče 3. dogodek, ki povzroča človeku zadrego, neprijeten občutek; nezgoda: na proslavi se mu je pripetila nesreča, spotaknil se je in skoraj padel / kot vzklik sreča v nesreči 4. ekspr. človek, ki pogosto naredi kaj neprimernega: ta nesreča se je spet napila / kot nagovor nesreča nesrečna, kaj si storil 5. v prislovni rabi izraža a) v zvezi po nesreči da se dejanje zgodi brez določenega namena: po nesreči je dregnil v luč; po nesreči prevrniti, razbiti posodo / to se je zgodilo po nesreči b) v zvezi na nesrečo obžalovanje, sočustvovanje: na nesrečo je premlad, razburljive narave; na nesrečo ga imajo za neumnega ● ekspr. nesreča je hotela, da je izgubil stavo zgodilo se je; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. ne izzivaj nesreče ne ravnaj predrzno, nepremišljeno; ekspr. biti komu v nesrečo povzročati mu neprijetnosti, težave; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno; ekspr. nesreča človeka izmodri; prijatelja spoznaš v nesreči; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni; preg. nesreča nikoli ne počiva vedno se lahko pripeti kaj slabega; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim
  22.      nesréčen  -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga
  23.      nesréčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. nesrečen človek: nesrečnež, ki mu je pogorela domačija / ta nesrečnež vse pokvari
  24.      nesréčnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. nesrečna ženska: imeli so jo za veliko nesrečnico / kot nagovor ti nesrečnica nesrečna, kaj si storila
  25.      nesréčnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nesrečen človek: bil je nesrečnik že od rojstva / skupina nesrečnikov je zapuščala pogorelo vas

   24.079 24.104 24.129 24.154 24.179 24.204 24.229 24.254 24.279 24.304  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA