Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (2.401-2.425)



  1.      mdoporočênka  -e ž (-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: družba deklet in mladoporočenk
  2.      mdoslovénec  -nca m (-ẹ́) pristaš liberalne smeri v slovenski politiki v 19. stoletju: prizadevanja mladoslovencev; mladoslovenci in staroslovenci
  3.      mdoslovénski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na mladoslovence: mladoslovenski voditelji / mladoslovenska generacija
  4.      mladóst  -i ž (ọ̑) 1. doba v človeškem življenju od otroštva do zrelih let: mladost hitro mine; burna, vesela mladost; prva, zgodnja, ekspr. rosna, star. zorna mladost / večna mladost // ta doba pri posameznem človeku: mladost je preživela na deželi; obujati spomine iz mladosti, na mladost / uživati mladost; imel je lepo mladost / v mladosti je veliko potoval; vznes. umrla je v cvetu mladosti zelo mlada 2. kar je značilno za to dobo: polni so življenja in mladosti / ekspr. iz oči ji sije mladost / zaradi mladosti ga še ne sprejmejo na delo / pooseb. smeh prešerne, razigrane mladosti ● knjiž., ekspr. te ideje so usmerjale mojo mladost mene v mladosti; ekspr. bila je cvet mladosti zelo lepa, mlada; dan mladosti praznik mladine Jugoslavije in rojstni dan maršala Tita, 25. maj; štafeta mladosti štafeta, pri kateri izbran mladinski delegat v imenu jugoslovanske mladine in narodov Jugoslavije izroči štafetno palico predsedniku Titu ob dnevu mladosti; množična mladinska športna prireditev ob rojstnem dnevu maršala Tita; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
  5.      mladósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na mladost: mladostni ideali; mladostne zablode; lepa mladostna doživetja / to je moj mladostni prijatelj; objaviti svoje mladostne pesmi / obujati mladostne spomine ♦ ped. mladostna doba doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo 2. po videzu še mlad: čeprav je starejša, je še mladostna in živahna / mladosten obraz // nav. ekspr. značilen za mladega človeka: hoditi z mladostnimi koraki; mladostna vnema, zagnanost mladóstno prisl.: mladostno hoditi; mladostno razigran, sproščen
  6.      mladóstnica  -e ž (ọ̑) knjiž. doraščajoča mlada ženska: mladostnice rade posnemajo filmske zvezde; roman je izpoved mladostnice; moda za mladostnice ♦ ped. ženska v dobi med puberteto in zrelostjo
  7.      mladóstnik  -a m (ọ̑) knjiž. doraščajoč mlad moški: mladostnik se je staršem odtujil / to ni domača zabava mladostnikov / ekspr. v njem sta se bojevala mladostnik in mož ♦ ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo
  8.      mladóstniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mladostnike: mladostniško hotenje, ravnanje / mladostniška doba
  9.      mladóstništvo  -a s (ọ̑) knjiž. mladostna doba, adolescenca: otroštvo in mladostništvo
  10.      mladóstnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost mladostnega: ohranjati vitkost in mladostnost; sveža mladostnost njenega obraza
  11.      mdotúrek  -rka m (-ú) pristaš gibanja v Turčiji v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki se bori za ustavno ureditev in modernizacijo države
  12.      mladóven  in mdoven -vna -o prid. (ọ̄; á) star. mlad: mladovno brstje, lubje ♦ vet. mladovna krava krava v prvem obdobju po porodu
  13.      mladóvje  -a in mdovje -a in mladovjè -à s (ọ̑; á; ) nar. mlado drevje, mlad gozd: na poseki že raste mladovje // mlade veje, poganjki: krmiti koze z mladovjem / nežno mladovje brez
  14.      mladožénec  -nca m (ẹ̑) nar. ženin: mladoženec in družbani // mladoporočenec, novoporočenec: obdarovanje mladožencev
  15.      mhati  -am tudi mlaháti -ám nedov. (á; á ) knjiž., redko mahedrati, mahati: koža mu mlaha; prašiček mlaha z uhlji
  16.      mhav  -a -o in mlahàv -áva -o prid. (á; á) 1. ki je brez napetosti, čvrstosti, moči: mlahave mišice; njene roke so bile mlahave / mlahav gib; od bolezni je še mlahav / mlahav obraz 2. ekspr. ki je brez volje, odločnosti: postal je mlahav in neodločen / mlahav značaj / mlahava in slabotna volja mhavo in mlahávo prisl.: mlahavo govoriti; prestreljena roka mu mlahavo visi ob telesu
  17.      mhavost  in mlahávost -i ž (á; á) lastnost, značilnost mlahavega: preprečevati mlahavost mišic / v rokah je čutil mlahavost / ekspr. omahljivost in mlahavost ljudi
  18.      mj 1 -a m (á) luna, ko je zatemnjena vsa njena površina: mlaj in polna luna / nocoj bo mlaj // čas, ko je taka luna: od zadnjega mlaja v letu; vreme ob mlaju
  19.      mj 2 -a m (á) visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljena za okras: sredi vasi, pred vhodom v hišo stoji mlaj; postavljati mlaje za praznik; okrašen, visok mlaj; na vrhu mlaja vihra zastava
  20.      mja  -e ž (á) bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih; konopnica
  21.      mjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na mlaj1: tiha mlajeva noč / mlajev mesec
  22.      mjši  -a -e prid. () 1. primernik od mlad: za njim je odšel mlajši brat; poročen je z deset let mlajšo ženo; izbral si je najmlajše dekle; mlajši si od mene; videti je mlajša, kot je v resnici / kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu pokličite Janeza Dolenca mlajšega [ml.] 2. ki ima razmeroma malo let: mlajši ljudje; okradel ga je mlajši moški; mlajši pesniki in pisatelji; v zboru so večinoma mlajše ženske / v mlajših letih je bil dober lovec 3. ki je po času nastanka bližje sedanjosti: mlajši tehnološki postopek; ta način oblačenja je mlajši / publ. izkopali so okostje mlajšega datuma; najmlajše obdobje zemeljske zgodovine ◊ arheol. mlajša kamena doba doba, ki je sledila starejši kameni dobi; sam.: mlajši ga ne poznajo več; sosedova najmlajša; prim. mlad
  23.      mka  -e ž (á) 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo: otrok je padel v mlako; žabe v mlaki / vaška mlaka / mlaka se je napolnila, posušila / napajati na mlaki / blatna mlaka voda v mlaki / ekspr. ladja se je ustavila sredi mlake med Koprom in Benetkami sredi plitvega, kalnega morjaekspr. otroci se kopljejo v vsaki mlaki kjerkoli je kaj vode // redko manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlake na cesti, kolovozu 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom po ravni površini razlita tekočina: ponesrečenec je ležal v mlaki krvi 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: Ali sram ga je čiste lepote, ki .. je ostala neoskrunjena sredi pohujšanja v semanji krčmi, neoškropljena od mlak in luž, od kvant in kletev (I. Cankar) / z oslabljenim pomenom utonil je v mlaki greha
  24.      mkar  -ja m () nav. mn., zool. polži s koničasto hišico, ki živijo v stoječih, počasi tekočih vodah, Lymnaeidae: mali, navadni mlakar
  25.      mkarica  -e ž () zool. raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih; velika divja raca: lovci že ves dan streljajo mlakarice

   2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA