Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (24.004-24.028)



  1.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega
  2.      nèprijétnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neprijetnega: neprijetnost mraza / neprijetnost položaja // kar je neprijetno: pripetila se mu je majhna neprijetnost; povzročati komu neprijetnosti / neprijetnosti vsakdanjega življenja / v službi ima neprijetnosti
  3.      nèprikrítost  -i ž (-) lastnost, značilnost neprikritega: neprikritost besed, misli
  4.      nèprikúpnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost neprikupnega človeka: grdo je gledal in to je njegovo neprikupnost še povečevalo
  5.      nèpríličen  -čna -o prid. (-í) neprimeren: prišel je ob zelo nepriličnem času; njegova šala je bila precej neprilična // star. neprijeten, težaven: nastopile so neprilične okoliščine
  6.      nèpríličnost  -i ž (-í) neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga // star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost
  7.      neprílika  -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne
  8.      nèpriljúden  -dna -o prid. (-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta
  9.      nèpriljúdnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali
  10.      nèpriméren  -rna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več
  11.      nèprimerljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep
  12.      nèprimerljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neprimerljivega: neprimerljivost teh podatkov
  13.      nèprimérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost
  14.      nèpriporočljív  -a -o prid. (- -í) ki ni priporočljiv: nepriporočljive jedi; ta knjiga je za mlade ljudi nepriporočljiva / prišel je ob nepriporočljivem času nepravem
  15.      nèpriprávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nepripravnega: nepripravnost take posode
  16.      nèprirôčen  in nèpriróčen -čna -o prid. (-ō; -ọ̄) star. nepripraven, neprimeren: pri delu jih je oviralo nepriročno orodje / vesla so bila velika in nepriročna nerodna
  17.      nèpriródnost  -i ž (-ọ̑) raba peša nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja
  18.      nèprisében  -bna -o prid. (-ẹ̄) ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi // knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben nèprisébno prisl.: neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga
  19.      nèprisébnost  -i ž (-ẹ̄) stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala
  20.      nèprisíljenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neprisiljenega: neprisiljenost njegovega vedenja je vsem ugajala; občudovali so neprisiljenost kretenj / te pesmi so znane po svoji neprisiljenosti / hlinil je živahnost in neprisiljenost
  21.      nèprisôtnost  -i ž (-ó) nenavzočnost: sinova neprisotnost mu je bila v olajšanje
  22.      nèprístnost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepristnega: nepristnost dokumentov / nepristnost čustvovanja; njegovo pripovedovanje je vzbujalo sum nepristnosti
  23.      nèpristójen 1 -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni pristojen, ni pooblaščen: nepristojni organi; nepristojno sodišče
  24.      nèpristójnost 1 -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nepristojnega: dokazovati nepristojnost organov; nepristojnost tega sodišča
  25.      nèpristópnost  tudi nèpristôpnost -i ž (-ọ́; -ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti

   23.879 23.904 23.929 23.954 23.979 24.004 24.029 24.054 24.079 24.104  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA