Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (2.326-2.350)


  1.      metlárstvo  -a s (ȃ) obrt za izdelovanje metel: razvoj metlarstva ♪
  2.      mêtlast  -a -o prid. (é) 1. ekspr. podoben svežnju vejic, šib, ščetin pri metli: dolge, metlaste obrvi mu visijo nad oči / lisica z metlastim repom 2. agr. ki ima goste poganjke, vejice: ta češnja ima metlaste veje mêtlasto prisl.: metlasto trdi brki ♪
  3.      metrópola  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. 1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta 2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole ♪
  4.      mezlán  -a m (ȃ) tekst. tkanina iz lanene osnove in volnenega votka, navadno v platneni vezavi: obleka iz mezlana ♪
  5.      mezlánast  -a -o prid. (ȃ) tekst. ki je iz mezlana: takrat so nosili še mezlanaste hlače; mezlanasta obleka ♪
  6.      Miklávž  -a m (ȃ) v krščanskem okolju oseba, predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: Miklavž jih je obdaroval / to mu je Miklavž prinesel ♪
  7.      miklavževánje  -a s (ȃ) glagolnik od miklavževati: udeležiti se miklavževanja ♪
  8.      miklavževáti  -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati praznik svetega Miklavža: otroci so šli miklavževat ♪
  9.      miklavževína  in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
  10.      miklávževka  -e ž (ȃ) v krščanskem okolju palica, šiba, ki se da za praznik svetega Miklavža: udarila ga je z miklavževko; z rdečo pentljo okrašena miklavževka ♪
  11.      míla jéra  míle jére in míla Jéra míle Jére ž (ȋ-ẹ̑) ekspr. malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere // kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere ♪
  12.      milánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Milan, Milano: milanska stolnica ♦ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; milanska omaka paradižnikova omaka z grahom in na koščke narezano gnjatjo, potresena s parmezanom; zgod. milanski edikt edikt rimskega cesarja Konstantina iz leta 313, s katerim je bilo krščanstvo dovoljeno ♪
  13.      mílar  -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji mila: zaposlen je kot milar ♪
  14.      milárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje mila: dela v milarni ♪
  15.      miloglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec ♪
  16.      mínopolagálec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ-ȃ) voj. vojna ladja, letalo, helikopter za polaganje min: minopolagalci in podmornice ♪
  17.      minúskula  -e ž (ȗ) 1. zgod. pisava, pri kateri vse črke niso enako visoke: rokopis, pisan v minuskuli / karolinška minuskula ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja 2. knjiž. mala črka: majuskule in minuskule ♪
  18.      mirabéla  -e ž (ẹ̑) agr. sadno drevo ali njegov zelenkasto rumeni koščičasti sad: otresti mirabelo; vkuhane mirabele ♪
  19.      miškulánca  -e ž (ȃ) pog., ekspr. spletka, intriga: zmeraj imajo kake miškulance; za tem so spet neke miškulance ♪
  20.      mláčen  -čna -o prid., mláčnejši (á ā) 1. nekoliko topel: piti mlačen čaj; umiti se v mlačni vodi; jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak // ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj 2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje; do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen 3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; do glasbe je še bolj mlačen kot prej; narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi // ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor mláčno prisl.: mlačno odgovoriti, pozdraviti; občinstvo je revijo mlačno sprejelo ♪
  21.      mláčenje  -a s (á) redko mlatenje: mlačenje žita ♪
  22.      mláčev  -čve tudi mláčva -e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: pomagati pri mlačvi; začeli so z mlačvijo / ročna, strojna mlačev // čas takega spravljanja: bilo je ob mlačvi; dolgove poravnava ob mlačvi ♪
  23.      mláčev  -a -o prid. (á) nar. zahodno, v zvezi mlačev kruh kruh iz črne, mešane moke: hlebec mlačevega kruha ♪
  24.      mláčnež  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: očitajo mu, da je mlačnež; narodni mlačneži in omahljivci ♪
  25.      mláčnost  -i ž (á) lastnost, značilnost mlačnega: mlačnost vode / opojna mlačnost poletnih noči / očitati komu mlačnost; mlačnost oblasti ob incidentih ♪

   2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA