Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (22.804-22.828)


  1.      narícati  -am nedov. (ȋ) etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo: vila je roke nad očetovim truplom in naricala / naricati za umrlim bratom ♪
  2.      naríniti  -em dov. (í ȋ) z rinjenjem spraviti kaj kam: vodni tok narine k bregu kopice ledu; pritisk v zemeljski skorji je narinil plasti eno na drugo naríniti se težko, s silo priti kam, navadno v množici ljudi: potniki so se narinili v avtobus / v dvorano se je narinilo veliko radovednežev narínjen -a -o: narinjene plasti ♪
  3.      narísati  -ríšem dov. (ȋ) 1. s črtami upodobiti: narisati hišo, otroka; narisati na papir, tablo; lepo, realistično narisati; stala sta, kot bi ju kdo narisal zelo mirno // s črtami narediti: narisati diagram, razpredelnico ♦ geom. narisati krog, kvadrat načrtati 2. star. opisati, orisati: v romanu je narisal le nekatere izvirne značaje; tako so mi ga narisali znanci narísan -a -o: z ogljem narisana roka; shematično narisan diagram ♪
  4.      naríti  -ríjem dov., naríl in narìl (í ȋ) z ritjem narediti: krt je naril krtine po vsem travniku / svinja je veliko narila ♪
  5.      narív  -a m (ȋ) geol. plast starejših geoloških plasti nad mlajšimi: nariv triadnih plasti na kredne apnence; prelomi in narivi ♪
  6.      narívati  -am nedov. (í) z rinjenjem spravljati kaj kam: narivati vozičke na podstavke; zemeljski skladi so se narivali drug na drugega / narivati skale v dolge pregrade ♪
  7.      narkomán  -a m (ȃ) kdor uživa mamila iz bolezenske sle: zanj pravijo, da je narkoman; zdravljenje narkomanov ♪
  8.      narkomaníja  -e ž (ȋ) bolezenska sla po uživanju mamil: zdraviti se zaradi narkomanije / prizadevanja za omejitev narkomanije ♪
  9.      narkománski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na narkomane: policija je odkrila narkomansko skupino / narkomanska brezbrižnost ♪
  10.      narkománstvo  -a s (ȃ) bolezenska sla po uživanju mamil: dolgotrajno uživanje mamil vodi v narkomanstvo / v članku pisec obravnava trgovino z mamili in narkomanstvo ♪
  11.      narkótik  -a m (ọ́) 1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine; mamilo: uživati narkotike; zastrupiti se z narkotikom; močen narkotik; naravni, umetni narkotiki; učinkovanje narkotika 2. med. sredstvo za narkozo, omamilo: inhalacijski narkotik ♪
  12.      naróbe  prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna: obrniti kažipote narobe; obuti nogavico narobe / obračati kolo na desno in narobe; narobe obrnjen portret s hrbtno stranjo spredaj; z glavo navzdol; blago se lika in šiva narobe na narobni strani; sedel je na stol narobe tako, da je bil obrnjen proti naslonjalu; vrteti film narobe nazaj ♦ bot. narobe srčasti list srčasti list, zožen ob peclju 2. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo, ant. prav: narobe se lotiti stvari; narobe narediti, odgovoriti; ravnali bi zelo narobe, če bi vztrajali; ekspr. učijo te ravno narobe, kakor je prav / narobe si razumel moje pojasnilo / ekspr., v povedni rabi: račun je narobe; to je narobe, da ga nisi pozdravil; z nikalnico ne bi bilo narobe, če bi ga poklicali izraža primernost, koristnost česa ∙ ekspr. če ga ni pravi čas domov, je že narobe so doma v skrbeh; so nejevoljni; ekspr. ni se pripeljal, morda je kaj narobe je bolan; ima težave; pog. med sosedi je marsikaj narobe je v marsičem nesoglasje; iron. v njegovi glavi je nekaj narobe njegove misli in dejanja so nekoliko čudaške; ekspr. tam je vse narobe godijo se neprijetne, težke reči; star. pa dajte tisti denar, če vam ni narobe če morete; če se strinjate; ekspr. z njim je nekaj narobe ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice; ekspr. danes je s teboj nekaj narobe imaš skrbi; nisi dobre volje; pog. vse nam gre, hodi narobe povzroča težave; pog. narobe je stopil in si zvil nogo neprimerno, neprevidno 3. ekspr. nasprotno, obratno: prej so se ga ogibali, zdaj je narobe; zlog izgovarja kratko, pa je ravno narobe prav; hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe; življenje je boj, pa tudi narobe se sme reči: boj je življenje / oblika je povezana z vsebino in narobe // uvaja novo trditev namesto prej zanikane: ni dolgočasno, narobe, še zabavno je; dela ni konec, mi smo, narobe, prepričani, da se šele začne; neskl. pril., nav. ekspr.: narobe junak; to je narobe znanost; takšen red je pravi narobe svet ♪
  13.      naróbečen  -čna -o prid. (ọ̑) nar. severovzhodno, z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri; napačen: njegovi sinovi niso narobečni fantje ♪
  14.      naróben  -bna -o prid. (ọ̑) 1. v zvezi narobna stran stran, ki ima manj izdelan, manj lep videz kot druga stran: primerjati lice in narobno stran; narobna stran tkanine, usnja / volnene tkanine likamo na narobni strani 2. knjiž. obrnjen, obraten: gledati narobno sliko obraza v vodi; kronološko zaporedje je lahko tudi narobno od navedenega // napačen, nepravi: prijeti za narobni konec noža / zavil je v narobno smer ♪
  15.      naróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od naročati: naročanje blaga, knjig ♪
  16.      naróčati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati želje, zahteve a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: naročati blago pri proizvajalcu; naročati gradbena dela / naročati večerjo v restavraciji; pog., ekspr. naročal je liter za litrom / pog. čevlje (si) vedno naroča pri čevljarju si daje delati b) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: naročal mu je, naj pazi na hišo; naročam vam, da jo prijazno sprejmete 2. določati čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročati stranke; za ta mesec pacientov ne naročamo več naróčati se v zvezi z na postajati (stalni) odjemalec, kupec: naročati se na časopise, revije ♪
  17.      naročílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naročilo: naročilni zahtevki ♦ adm. naročilna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo naročila ♪
  18.      naročílnica  -e ž (ȋ) adm. listina, s katero naročnik naroča dobavitelju blago ali izvajalcu storitev: izpolniti naročilnico; blok naročilnic ♪
  19.      naročílo  -a s (í) 1. izrazitev želje, zahteve, da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje ne more izpolniti vseh naročil; naročilo za izdelavo načrta; obročno odplačilo se začne z mesecem naročila / dati, dobiti naročilo / napisati članek po naročilu glavnega urednika // izražena želja, zahteva, ki naj jo kdo uresniči, opravi: njegovo naročilo, naj si v nesreči pomagajo, so pozabili; poslal mu je denar z naročilom, naj mu kupi knjigo // v prislovni rabi, v zvezi po naročilu izraža omejitev kake dejavnosti na naročene izdelke: delamo samo po naročilu; čevlji, obleka po naročilu / jedi po naročilu jedi, ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči 2. kar se naroča: zmanjšati obseg naročil / naročila proti plačilu v gotovini ◊ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu; jur. naročilo pogodba o opravljanju poslov za drugega; mandat ♪
  20.      naročíti  -ím dov., naróčil (ȋ í) 1. izraziti željo, zahtevo a) da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje je naročilo za deset milijonov blaga; naročiti stroje iz tovarne; naročiti gradbena dela pri najboljšem ponudniku; pismeno, ustno naročiti; naročiti po telefonu / gostje pridejo, naročijo in plačajo; naročiti skodelico kave; naročiti (si) sadni sok; elipt., pog. naročiti dva deci / pog. naročiti čevlje pri čevljarju dati delati; naročiti opremo v tujini; naročiti telefonski pogovor sporočiti telefonistu, s katerim naročnikom se želi govoriti; naročiti sobo v hotelu rezervirati b) da kdo kam pride zaradi kakega opravila: naročiti delavce za popravilo hiše / naročil je taksi, da ga je peljal na postajo c) navadno s predmetnim odvisnim stavkom da kdo kaj uresniči, opravi: tovarišem je naročil, naj molčijo; naroči mu, naj se pravočasno pripravi / naročili so jim ubogati / pog. naročil mu je pozdrave za domače naj pozdravi domače 2. določiti čas, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti: naročiti pacienta za ponoven pregled; zdravnik ga je naročil čez dva meseca; krojač me je naročil za sredo / naročil sem jo pri okulistu ● pog. pri mojem bratu so naročili bratova žena je noseča; kakor bi ga naročil, je stopil v hišo v najbolj primernem, pravem času; vreme je, kot bi ga naročil zelo lepo, ugodno naročíti se v zvezi z na postati (stalni) odjemalec, kupec: naročiti se na časopis, revijo; na zbirko se lahko naročite vnaprej naročèn -êna -o: naročen film; biti naročen na časopis; naročen sem pri zdravniku; naročene knjige; naročeno blago; vreme je kakor naročeno; sam.: natakar je prinesel naročeno ♪
  21.      naróčje  -a s (ọ̑) 1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti krsto zemlji v naročje // vznes. varstvo, zavetje: domovina, vrnil se bom v tvoje naročje / z oslabljenim pomenom hiteti v naročje gora 2. s predlogom prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa: drva so ji začela padati iz naročja; vzeti otroka v naročje; držati, nesti v naročju; hodila je po sobi z dojenčkom v naročju 3. z rodilnikom količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa: prinesti dve naročji drv; vreči živini naročje sena; ekspr. natrgal je celo naročje rož ● ekspr. metati se komu v naročje naglo, živahno objemati koga; zelo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; šalj. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu; knjiž. biti v Morfejevem naročju spati; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda ♪
  22.      naróčnica  -e ž (ọ̑) arheol. zapestnici podoben okrasni predmet, ki se nosi na lakti ali nadlakti: nad komolcem je imela srebrno naročnico; uhani, prstani, zapestnice in naročnice ♪
  23.      naróčnik  -a m (ọ̑) knjiž. valjast predmet za gretje rok, navadno iz krzna; muf, rokovnik: roke je vtaknila v kožuhovinast naročnik ♪
  24.      naročník  -a m (í) 1. kdor naroča kako blago, storitev: naročniki prejmejo blago takoj po vplačilu; zadovoljiti naročnike; napraviti pogodbo z naročnikom; naročnik gradbenega objekta, (malega) oglasa / radijski, telefonski, televizijski naročniki 2. kdor se vnaprej naroči na kaj: naročniki imajo popust; pridobivati naročnike za časopis / stalni naročniki revije ♪
  25.      naročnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za naročeno blago, storitev: nakazati, pobirati, poravnati, zvišati naročnino / časopisna, radijska, telefonska naročnina; letna, mesečna naročnina ♪

   22.679 22.704 22.729 22.754 22.779 22.804 22.829 22.854 22.879 22.904  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA