Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (22.254-22.278)

22254.      nafrfúliti se  -im se dov. (ú ȗ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči, počesati: vsa se je nafrfulila in našemila nafrfúljen -a -o: nafrfuljeni lasje; bil je ves nafrfuljen ♪
22255.      nafrfúljenka  -e ž (ȗ) ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče oblečena, počesana ženska: v avtobus je vstopila mlada nafrfuljenka ♪
22256.      nafrfúljenost  -i ž (ȗ) ekspr. značilnost človeka, ki je opazno, pozornost vzbujajoče oblečen, počesan: zelo ga je motila njena nafrfuljenost / nafrfuljenost pričeske ♪
22257.      nafŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) ekspr. nakodrati, naviti: nafrkati lase; sama se tako nafrka nafŕkan -a -o: nafrkani lasje; nafrkana pričeska ♪
22258.      nafrkóčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno nakodrati, naviti: nafrkočiti lase; danes se je lepo nafrkočila ♪
22259.      nafŕliti  -im dov. (ŕ r̄) ekspr., redko nakodrati, naviti: nafrliti lase ♪
22260.      náfta  -e ž (ȃ) oljnata, vnetljiva tekočina naravnega izvora, ki se uporablja zlasti za pridobivanje tekočih goriv: črpati nafto; nahajališče, vrelec nafte; rafinerija nafte; nafta kot surovina za bencin, petrolej / surova nafta // poljud. iz nafte pridobljeno tekoče gorivo a) za motorje, strok. plinsko olje: ta avtobus porabi na sto kilometrov dvajset litrov nafte / ladja na nafto b) za kurjavo, strok. kurilno olje: naliti nafto v gorilnik / peč na nafto ♪
22261.      naftalín  -a m (ȋ) bela kristalna snov ostrega vonja, ki se pridobiva iz premogovega katrana: naftalin ščiti volnene izdelke, krzno pred molji; ta obleka diši po naftalinu ∙ ekspr. potegniti, vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti ♪
22262.      naftalínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na naftalin: naftalinska raztopina / naftalinski vonj 2. slabš. nesodoben, zastarel: tudi dobra predstava ni mogla oživiti tega naftalinskega teksta / naftalinsko meščanstvo ♪
22263.      náftar  -ja m (ȃ) publ. podjetje, ki pridobiva, čisti, prodaja nafto: naftarji napovedujejo podražitev nafte / Petrol, Ina in drugi naftarji // kdor je zaposlen v takem podjetju: naftarji in ladjarji ♪
22264.      náftnik  -a m (ȃ) publ. lastnik naftne družbe, industrije: visoki dobički naftnikov ♪
22265.      naftonôsen  -sna -o prid. (ó ō) ki vsebuje, daje nafto: naftonosna zemeljska plast / naftonosne vrtine ♪
22266.      naftonosílka  -e ž (ȋ) knjiž. ladja za prevoz nafte, tekočih goriv; tanker: plovba naftonosilke ♪
22267.      nág  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) ki je brez obleke: nag kopalec, otrok; biti nag // ekspr. gol, nepokrit: naga roka / do pasu nag; hodi napol nag; pren. nag pas zemlje ∙ knjiž., redko od nagih strasti razbrazdan obraz telesnih, nasladnih nági -a -o sam.: nagi in oblečeni; ekspr. po nagi ga je našeškal po goli zadnjici; ekspr. do nagega jih je razkrinkal popolnoma, čisto; sleči se do nagega ♪
22268.      nagačeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: orla je dal nagačiti izkušenemu nagačevalcu ♪
22269.      nagájanje  in nagajánje -a s (á; ȃ) glagolnik od nagajati: bila je le šala, nedolžno nagajanje / bojimo se nagajanja sosedov ♪
22270.      nagajívka  -e ž (ȋ) 1. ženska, ki (rada) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagajivka ni mogla mirovati, molčati; mala nagajivka se je prisrčno zasmejala / ekspr. njihova papiga je velika nagajivka 2. knjiž. pesem nagajive, šaljive vsebine, navadno kratka: napisati, povedati nagajivko; ljubezenska nagajivka; nagajivke in zbadljivke ♪
22271.      nagajívost  -i ž (í) lastnost nagajivega človeka: videl je nagajivost v njenih očeh; otroška nagajivost / prestrašil ga je iz nagajivosti / ekspr. sama nagajivost ga je // nav. mn. nagajivo dejanje: jeziti se, smejati se zaradi njegovih nagajivosti; šolarske nagajivosti ♪
22272.      nagánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od naganjati: upreti se pretiranemu naganjanju k delu ♪
22273.      nagánjati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v hlev / ekspr.: domačine so naganjali v prve bojne vrste; naganja jo k zdravniku sili jo, ji prigovarja, naj gre c) da kdo kaj stori: vsak dan ga naganja k učenju / naganja jih delat, pospravljat, spat ● ekspr. naganjati komu strah v kosti strašiti ga, vznemirjati; ekspr. vse je tako smešno, da me kar naprej naganja smeh sili ♪
22274.      nagaráti  -ám dov. (á ȃ) nav. ekspr. z garanjem priti do česa: komaj nagara za otroke in za davke nagaráti se v garanju doseči veliko, preveliko mero: danes smo se nagarali / ta dva sta se nagarala v življenju ♪
22275.      nagátiti  -im dov. (á ȃ) redko 1. napolniti, natlačiti: nahrbtnik je nagatil z vsem potrebnim / nagatiti vzorce v izložbena okna // zamašiti, zapreti: množica je nagatila ulico pred dvorcem 2. nagačiti: veverico so dali nagatiti nagáčen in nagáten -a -o: nagačen krokodil; s prejo, žagovino nagačene igrače ♪
22276.      nágec  -gca m (ȃ) ekspr. nag, neoblečen človek: naborna komisija je pregledovala nagce / kopališča za nagce nudiste ∙ ekspr. nagec se mu vidi del telesa, ki je navadno pokrit ♪
22277.      nágel  -gla -o [ǝu̯] prid., náglejši (á) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času; hiter: ta konj je nagel; nagel kot blisk, kot misel // ki ima veliko hitrost: nagla hoja, ježa / star. iti naglih korakov mimo; z naglim korakom vstopiti / biti nagel v kretnjah / industrijski razvoj ni dovolj nagel / nagel tempo; publ. nagla pot k splošnemu napredku je odprta / nagla jetika hitra jetika 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; hiter: nagla peka 3. nav. ekspr. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: želi si nagle obogatitve; nagla zaostritev spora / potrebna je nagla odločitev, rešitev / nagla odjuga je povzročila poplavo / njegov nagli odhod je vse presenetil nepričakovani, nenadni / nagla smrt 4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira hitro in navadno nepremišljeno: potrpi z njim, saj veš, kako nagel človek je; trmast in nagel / nagel v sodbi / ne zamerite vsake nagle besede nepremišljene, izrečene v razburjenju ● pog. je nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. samo nagle pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil ◊ jur. naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev náglo 1. prislov od nagel: čas naglo beži; naglo govoriti, stopati; izvoz naglo narašča; naglo se razvijati, spreminjati / pobočja se naglo spuščajo v dolino strmo, na kratki razdalji 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; hitro: odgovarjati morate naglo, toda točno; naglo pokličite zdravnika, sicer bo umrl; naglo, naglo, da ne bo prepozno // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko se vrne oče, bo tega naglo konec; ogenj so naglo pogasili; ne misli se še tako naglo umakniti v pokoj; njemu ne zmanjka tako naglo besed / naglo odskočiti, ustaviti, se zgoditi; sam.: umreti na naglem nahitro; prim. nanaglo ♪
22278.      nágelj  -na [gǝl] m (á) okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti: na oknih so cveteli nageljni; gojiti, zalivati nageljne; odtrgal je nagelj in si ga zataknil v gumbnico; beli, rdeči nageljni / šopek nageljnov / gorenjski nagelj z razvejenim visečim steblom in živo rdečimi cveti; vrtni nagelj // poljud., v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj: vrtnice in turški nageljni ◊ bot. brkati nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, Dianthus barbatus; navadni nagelj okrasna rastlina z maloštevilnimi rožnatimi ali škrlatnimi cveti v socvetjih, Dianthus carthusianorum; vrtn. šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti ♪

   22.129 22.154 22.179 22.204 22.229 22.254 22.279 22.304 22.329 22.354