Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (21.104-21.128)


  1.      migotáti  -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahno se premikati sem in tja: listi, plamenčki sveč migotajo v vetru / zrak migota nad razgreto pločevino / ekspr. pes veselo migota z repom maha / luč ob cesti nemirno migota // ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so prijazno migotale ● pred očmi mi migota zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da se mi pred očmi vse premika, maje migotajóč -a -e: zrak je bil razgret in migotajoč; migotajoče luči ♪
  2.      migrácija  -e ž (á) 1. spreminjanje stalnega ali začasnega bivališča, zlasti iz gospodarskih vzrokov; selitev, preseljevanje: migracija narašča; migracija delovne sile iz vasi v mesta; nacionalna in internacionalna migracija; sezonska in stalna migracija prebivalstva / knjiž. v času velikih migracij ljudstev preseljevanj ♦ ekon. migracija kapitala prenos kapitala iz ene gospodarske panoge ali pokrajine v drugo; soc. dnevna (delovna) migracija vsakodnevno potovanje zaposlenih ljudi v kraj zaposlitve in nazaj 2. biol. prehajanje živali ali rastlin iz enega življenjskega prostora v drugega zaradi spremenjenih življenjskih razmer, selitev: migracija alpske flore v ledeni dobi // začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja, parjenja; selitev: migracija ptic; vsakoletna migracija rib ♪
  3.      migránt  -a m (ā á) kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov: večina migrantov se ne želi preseliti v kraj, kjer so zaposleni / pravice delavcev migrantov ♪
  4.      migréna  -e ž (ẹ̑) bolezen z napadi hudega glavobola, navadno v eni polovici glave: imeti, zdraviti migreno; zdravila proti migreni ♪
  5.      migrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov; seliti se, preseljevati se: veliko podeželskih prebivalcev migrira v bližnje gospodarske centre ♪
  6.      Míhec  -hca m (ȋ) ekspr., v zvezi hudobni Mihec človek slabega, negativnega značaja: avtor je predstavil ljudi samo kot pridne Janezke in hudobne Mihce ♪
  7.      mijáv  medm. (ȃ) posnema glas mačke: mijav, je zamijavkal maček; sam.: priliznjen mijav mijavk, mijavkanje; otr. črni mijav mačka, maček ♪
  8.      mijávk  -a m (ȃ) posamezen glas pri mijavkanju: slišati je bilo zategle mijavke // redko mijavkanje: vsako noč ta zoprni mačji mijavk ♪
  9.      mijávkanje  -a s (ȃ) glagolnik od mijavkati: ni mogla prenašati mijavkanja ♪
  10.      mijávkati  -am nedov. (ȃ) oglašati se z glasom mijav: mačka je mijavkala, da je šlo skozi ušesa mijavkajóč -a -e: maček je mijavkajoč zbežal ♪
  11.      mijávkniti  -em dov. (á ȃ) oglasiti se z glasom mijav: mačka je tiho mijavknila ♪
  12.      mík  -a m (ȋ) knjiž., navadno s prilastkom privlačnost, mikavnost: ljudje množično nasedajo miku mesta; to bo dajalo delu poseben mik / ptičje petje daje naravi neizrekljiv mik / mn., ekspr. ženski miki čari / ekspr. knjiga je izreden mik za vse bibliofile ♪
  13.      mikálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) tekst. delavec pri mikalniku: mikalci in predice ♪
  14.      mikálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za mikanje: mikalnica in predilnica ♪
  15.      míkanje  -a s (ȋ) glagolnik od mikati1: mikanje volne; priprava za mikanje ♪
  16.      mikástenje  -a s (á) ekspr. 1. pretep, pretepanje: pri snočnjem mikastenju je staknil podplutbo; prišlo je do splošnega mikastenja 2. redko čudni, nenavadni šumi, glasovi: zbudilo ga je nekakšno mikastenje ♪
  17.      mikástiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. (močno) tepsti, pretepati: še kot otrok je mikastil svoje vrstnike; kadar je pijan, mikasti ženo in otroke; ruvala sta kole in se na vso moč mikastila z njimi / mikastil je po vratih, pa se ni nihče oglasil močno udarjal, tolkel; pren. veter mikasti vrhove dreves 2. tresti, stresati, premikati: klicala in mikastila ga je, dokler se ni prebudil 3. redko mučiti, zlasti duševno: tujec je obenem mikal in mikastil njeno bojazljivo srce / učitelj je mikastil učenca, zakaj ne prihaja redno v šolo ♪
  18.      míkati 1 -am nedov. (ȋ) tekst. z mikalnikom razčesavati, uravnavati predivo: mikati konopljeno, laneno predivo míkan -a -o: mikana preja, volna ♪
  19.      míkati  -am tudi míčem nedov. (ȋ ȋ) zastar. tresti, stresati, premikati: klicala in mikala ga je, dokler se ni prebudil / brezoseb. ko je že prenehal jokati, ga je še vedno mikalo po vsem telesu ♪
  20.      míkati  -am stil. míčem nedov. (ȋ) nav. 3. os. 1. vzbujati pri kom veliko zanimanje, privlačevanje: od vsega ga najbolj mika proučevanje zvezd; mika ga planšarsko življenje; ne mika ga, da bi postal rudar / mika jo daljni svet / fanta je zelo mikalo iti v šole / brezoseb., elipt. dekleta mika na ples; zelo ga je mikalo v gostilno // ekspr. vzbujati pri kom radovednost: vse jo je mikalo; prav mika me izvedeti, kaj so sklenili / silno me je mikalo, kaj je v zavitku // ekspr. vzbujati pri kom pozitiven čustveni odnos: gledališče ga mika že od mladosti; mika ga umetnost starega veka 2. ekspr. vzbujati pri kom veliko zanimanje, občudovanje: njena lepota je mikala fante / ta nenavadna skala mika popotnikovo oko ● ekspr. če te jedro mika, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo ♪
  21.      mikáven  -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva; slike so zelo mikavne; njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičen mikávno prisl.: tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega ♪
  22.      mikávnost  -i ž (á) privlačnost, zanimivost, vabljivost: pisateljevanje ima neko posebno mikavnost; snovna mikavnost romana / mikavnost letoviškega kraja / ekspr. eksotična mikavnost nastopajoče lepotice / življenje premore veliko različnih mikavnosti ♪
  23.      míkica  -e ž (ȋ) frotirna majica z dolgimi ali kratkimi rokavi: oblekel je kratke hlače in progasto mikico ♪
  24.      mikróben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrobe: mikrobna protoplazma / mikrobni fermenti; mikrobne bolezni / bil je dober poznavalec mikrobnega sveta ♪
  25.      míkrofílm  -a m (ȋ-í) fot. film, ki je zelo malo občutljiv in služi za preslikavanje zlasti besedil: preslikati dokument, knjigo na mikrofilm; projektor za mikrofilme // tak film s posnetki: projicirati mikrofilm; mikrofilme zbira in hrani mestni arhiv; knjižnica z mikrofilmi ♪

   20.979 21.004 21.029 21.054 21.079 21.104 21.129 21.154 21.179 21.204  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA