Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (201-225)

201.      lákotiti  -im tudi lakotíti -ím nedov. (á ā; ȋ í) knjiž., redko stradati koga: lakotiti internirance ♪
202.      lákotnež  -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakotnež / največji lakotneži so prvi pojedli / mladiči so bili nenasitni lakotneži ♪
203.      lákotnica  -e ž (á) nav. mn. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom: konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale; brcniti psa v lakotnico; krava ima udrte lakotnice ∙ star. smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal zelo se je smejal ♪
204.      lákotnik  -a m (á) 1. ekspr. lakomen človek: vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka: zemlje si lačen, lakotnik; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik 2. ekspr. sestradan človek: s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli 3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla: na poseki se razrašča zajčji lakotnik ● ekspr. živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik volk ◊ čeb. roj lakotnik čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja ♪
205.      lákotnost  -i ž (á) ekspr. lakomnost: končno so spoznali njegovo lakotnost / lakotnost po zemlji / jedel je z lakotnostjo sestradanega ♪
206.      lákov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lak: lakov blesk / lakovo vezivo ♪
207.      láks  -a m (ȃ) žarg., rib. (ribiška) vrvica iz umetne snovi: krap mu je utrgal laks ♪
208.      laksatív  -a m (ȋ) farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo ♪
209.      laksatíven  -vna -o prid. (ȋ) farm. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: laksativno sredstvo ♪
210.      láksen  -sna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv, ohlapen, širokosrčen: znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala láksno prisl.: laksno obravnavati problem ♪
211.      láksnost  -i ž (ȃ) knjiž. pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost, ohlapnost, širokosrčnost: to je skoraj neodpustljiva laksnost / stilistične laksnosti ♪
212.      laktácija  -e ž (á) biol. izločanje mleka iz mlečnih žlez: laktacija traja nekaj mesecev; konec laktacije ♪
213.      laktacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na laktacijo: laktacijski hormon / laktacijska doba ♦ psiht. laktacijska psihoza psihoza pri ženski v laktacijski dobi ♪
214.      lákten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na laket: laktne kosti / laktni sklep komolčni ♦ anat. laktna kljukica kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj ♪
215.      lakto...  ali lákto... prvi del zloženk (ȃ) agr. nanašajoč se na mleko: laktodenzimeter ♪
216.      laktóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor: odstotek laktoze v mleku ♪
217.      láma  -e m (á) zlasti v Tibetu menih: molitve lam ♪
218.      láma  -e ž (á) 1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako: težko obložena lama; volna lame 2. tekst. mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi: lama za ženske plašče ♪
219.      lamaízem  -zma m (ȋ) iz budizma in delno iz starejših avtohtonih prvin izvirajoča vera, razširjena zlasti v Tibetu: vpliv lamaizma ♪
220.      lamantín  -a m (ȋ) zool. v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus ♪
221.      lamarkízem  -zma m (ȋ) biol. teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti ♪
222.      lámati  -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. lomiti: lamati trske / nar. belokranjsko lamati koruzo trgati ♪
223.      lámbda  -e ž, tudi neskl. (ȃ) enajsta črka grške abecede: zaznamovati z lambdo [λ] ♪
224.      lamberíja  -e ž (ȋ) teh. lesena obloga na steni ♪
225.      lambréta  -e ž (ẹ̑) lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti: voziti se z lambreto ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301