Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (20.079-20.103)



  1.      madáma  -e ž () star. 1. gospa, madame: ta madama mi je ugajala / kot nagovor tudi vi, madama, pridite; kot pristavek k imenu madama Elizabeta 2. delodajalka, gospodinja: madama ji je dajala za nadurno delo majhno odškodnino
  2.      madáme  [-am] ž neskl. () 1. zlasti v francoskem okolju gospa: kar naprej je nekaj pripovedoval madame / kot nagovor poljubljam vam roko, madame; kot pristavek k imenu madame Elza 2. v carski Rusiji privatna vzgojiteljica in učiteljica: njegovi otroci imajo madame
  3.      madéira  in madéjra -e [-dejr-] ž (ẹ̑) sladko vino jantarne barve z Madeire: naročiti buteljko madeire
  4.      mademoisêlle  [madmoazel] ž neskl. () zlasti v francoskem okolju gospodična: prva je kozarec izpila mademoiselle / kot nagovor mademoiselle, ali vas smem prositi za naslednji ples
  5.      mádež  -a m () 1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež; odstraniti madeže s tapet; krvni madež; madež od olja; madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža; oprati s svojega imena madež; očitek je vrgel grd madež nanj; to je bil madež v njenem značaju ◊ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela
  6.      madeževáti  -újem nedov.) knjiž. kaziti, kvariti, onečaščati: njegova duša je bila zdaj prosta vsega nizkotnega, kar jo je madeževalo
  7.      madison  -a [méd-] m (ẹ̑) skupinski ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati madison // skladba za ta ples: zaigrali so madison
  8.      madóna  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. kip ali podoba Kristusove matere: lesena gotska madona; Rafaelove madone; lepa kot madona 2. idealna, krepostna ženska: ne vem, ali si madona ali vlačuga
  9.      madônca  in madónca medm. (; ọ̑) pog. 1. izraža začudenje, navdušenje: madonca, kako je lep 2. izraža nejevoljo, nestrpnost: madonca, spet smo na slabšem 3. izraža podkrepitev trditve: madonca, smo utrujeni
  10.      madrigál  -a m () muz. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale; Gallusovi moteti in madrigali // lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal
  11.      madrónščica  -e ž (ọ̑) bot., navadno v zvezi navadna madronščica rastlina s črtalasto suličastimi listi in rumenimi ustnatimi cveti v grozdih, Linaria vulgaris
  12.      madžarizácija  -e ž (á) glagolnik od madžarizirati: nasilna madžarizacija
  13.      madžarizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj madžarsko: madžarizirati Slovence na Ogrskem; obmejne vasi se madžarizirajo
  14.      madžarón  -a m (ọ̑) slabš. pripadnik nemadžarskega naroda, zavzemajoč se za madžarizacijo: zagrizen madžaron ◊ zgod. madžaron na Hrvatskem, sredi 19. stoletja pristaš hrvatsko-ogrske stranke
  15.      madžarónstvo  -a s (ọ̑) slabš. madžaronska miselnost: očitali so mu madžaronstvo / politični boj z madžaronstvom
  16.      madžárstvo  -a s () državna in politična pripadnost k Madžarski: koristi madžarstva / v ogrski polovici Avstrije je imelo madžarstvo glavno vlogo
  17.      madžárščina  -e ž () madžarski jezik: dobro obvlada madžarščino
  18.      maestrál  -a m () meteor. veter v Sredozemlju, ki piha z morja na kopno: od jutra do večera je pihal, vlekel maestral; sunki maestrala
  19.      maéstro  -a m (ẹ̑) ekspr. naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster: violino se je učil pri nekem znanem maestru
  20.      máfija  -e ž (á) 1. zlasti v italijanskem in ameriškem okolju tajna teroristična, kriminalna organizacija: člani mafije / mafija organizira trgovino z mamili; za ugrabitev otroka sumijo mafijo; nasilja mafije / ameriška mafija 2. slabš. skupina ljudi, ki podtalno deluje: ti ljudje so mafija
  21.      magári  prisl. () pog., ekspr. 1. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: čakal te bom magari do polnoči; za tako sliko dam magari pet tisoč dinarjev tudi, celo; čevlje lahko prodaš ali pa jih magari podariš // izraža pritrjevanje, privolitev: »ali bi ga požirek?« »Magari« 2. v vezniški rabi čeprav, tudi če: avto bom prodal, magari z izgubo / magari če se na glavo postaviš, ne dobiš; potem naj me zaprejo, pa magari za več let / elipt. »vstani, ura je že sedem.« »Magari devet«
  22.      magazín  tudi magacín -a m () 1. zaprt prostor za shranjevanje česa, navadno izdelkov; skladišče: s tovornjaka so nosili velike vreče v magazin; v magazinih leži veliko blaga; magazin za knjige 2. voj. priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v puško, nabojnik: izprazniti magazin; dati naboje v magazin / ekspr. izstreliti cel magazin 3. v nekaterih deželah blagovnica, veleblagovnica: ogledovati si izložbe velikih magazinov / modni magazin 4. star. prodajalna, trgovina: v magazin je šla kupit nekaj stvari / narodni magazin; okrajni magazin 5. publ. ilustrirana, zabavna revija: brati magazine; izložba s stripi in magazini / filmski, modni magazin // pestra zabavna radijska ali televizijska oddaja: filmski, zvočni magazin ◊ strojn. posoda pri obdelovalnih strojih s kosi za obdelavo
  23.      magazinêr  tudi magacinêr -ja m () redko skladiščnik
  24.      magazinírati  tudi magacinírati -am dov. in nedov. () redko uskladiščiti: magazinirati pošiljko moke
  25.      magazínski  tudi magacínski -a -o prid. () nanašajoč se na magazin: magazinski delavec / magazinska zgodba; slabš. bere samo magazinsko literaturo / radijska oddaja magazinskega tipa

   19.954 19.979 20.004 20.029 20.054 20.079 20.104 20.129 20.154 20.179  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA