Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (19.429-19.453)


  1.      lépljenje  -a s (ẹ́) glagolnik od lepiti: lepljenje plakatov je tam prepovedano / lepljenje kuvert / izdelovati škatlice z izrezovanjem in lepljenjem / lepljenje mokre obleke na telo ♪
  2.      lépljenka  -e ž (ẹ̄) 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko // slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka ◊ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic ♪
  3.      lepljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima lepilno lastnost, moč: lepljiv premaz; lepljiva snov, tekočina; lepivo ni več lepljivo; premalo lepljiv; lepljiv kot smola // ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej: kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico; lepljivo blato / ekspr. lepljiva vlaga; pren., ekspr. gledati koga z lepljivim pogledom 2. tak, kot bi bil namazan z lepilom: lepljivi bonboni, sadeži; ta žival ima lepljiv jezik; lepljivi listi rastline; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih ● ekspr. zrak je bil vroč in lepljiv težek za dihanje ◊ agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; bot. lepljiva kadulja lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa ♪
  4.      lepljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost lepljivega: lepljivost blata, mokre zemlje; lepljivost kleja / to daje moki lepljivost ♪
  5.      lepo...  prvi del zloženk nanašajoč se na lep prid.: lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec ♪
  6.      lepodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet ♪
  7.      lepodúšniški  -a -o prid. (ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec ♪
  8.      lepodúšnost  -i ž (ū) knjiž. harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: značilne poteze lepodušnosti ♪
  9.      lepopísec  -sca m (ȋ) kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami: v tiskarni je delal kot lepopisec ♪
  10.      leporéčiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., ekspr. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zlaga verze in rad leporeči ♪
  11.      lepôta  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lepega: a) njena lepota je že minila; opevati žensko lepoto; dekliška lepota; klasična, vzvišena lepota; ekspr. krhka lepota; lepota oči; domišljava zaradi svoje lepote b) lepota pisateljevega stila; lepota vaj na orodju; koliko lepote je v tem kipu c) duševna lepota; lepota značaja č) lepota morja; občudovati lepoto narave, gorskega sveta; lepota pomladi // kar je lepo: zdaj je spoznal, kaj je lepota; helenistični tip lepote; zakoni lepote; imeti čut za lepoto 2. tudi mn. lepa stvar: občudovati naravne lepote; ta načrt bi uničil lepote gorske doline; ekspr. katera ženska bo oblečena v to lepoto lepo obleko / ekspr. to dekle pa res ni kaka posebna lepota ni posebno lepa; star. zbrale so se lepote z vsega sveta lepotice; zastar. slika ni posebne lepote ni posebno lepa / star., kot nagovor kam greš, lepota moja 3. knjiž., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti ● star. zanemarjeni park mestu ni na lepoto v okras; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. bila je cvet lepote najlepša, zelo lepa ♪
  12.      lepôten  -tna -o prid. (ó) 1. nanašajoč se na lepoto: lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut; lepotni ideal tistega časa; bradavice in druge lepotne napake; izdelek z lepotno napako; imeti stroga lepotna merila / knjiž. izvoliti lepotno kraljico miss; prirediti lepotno tekmovanje 2. ki je za lepšanje: lepotna sredstva / lepotni obliž; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon kozmetični salon 3. ki se goji za okras; okrasen: lepotni grm; lepotne rastline ● knjiž. postaviti se v lepotno pozo pozo, ki naj izraža lepoto ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; zal. lepotna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja lepôtno prisl.: lepotno oblikovan; ta spomenik lepotno ni med pomembnejšimi glede na lepoto ♪
  13.      lepotíca  -e ž (í) 1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica; ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / redko voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico // ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico 2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice ♪
  14.      lepotíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od lepotičiti: porabiti dosti časa za lepotičenje ♪
  15.      lepotíčica  -e ž (í) šalj. lepotica: sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor kam greš, lepotičica ♪
  16.      lepotíčiti  -im nedov. (í ȋ) krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: lepotičiti obraz, telo; sedela je pred ogledalom in se lepotičila; ženske se rade lepotičijo; lepotičiti si obraz // knjiž., ekspr. krasiti, lepšati sploh: rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami ♪
  17.      lepotíčje  -a s (ȋ) knjiž. 1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit: biserno lepotičje; lepotičje iz zlata; izdatki, skrinjica za lepotičje; pren. te lastnosti so lepotičje njene duše 2. redko okrasni predmeti, okrasje: obložiti smrečico z lepotičjem; stekleno lepotičje v vitrini ♪
  18.      lepotíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. lepota: njena nekdanja lepotija je minila; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja 2. star. okras, okrasek: s stropa visijo trakovi in druge lepotije; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo ♪
  19.      lepotílo  -a s (í) sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila; v sobi je dišalo po lepotilih; toaletna mizica z lepotili ♪
  20.      lepotíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž., redko krasiti, lepšati: roko ji lepoti zlat prstan; rože lepotijo polje lepotíti se lepšati se, lepotičiti se: lepotiti se pred ogledalom ♪
  21.      lepôtka  -e ž (ó) knjiž., redko lepotica: lepotka ga je očarala ♪
  22.      lepoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo // estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva ♪
  23.      lépra  -e ž (ẹ̑) knjiž. kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost: zboleti za lepro ♪
  24.      lépšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od lepšati: lepšanje hiše / lepšanje obraza ♪
  25.      lépšati  -am nedov. (ẹ̑) delati kaj (bolj) lepo: lepšati sobo / lepšati svojo govorico / ljubezen lepša in lajša življenje / ženske se rade lepšajo lepotičijo ♪

   19.304 19.329 19.354 19.379 19.404 19.429 19.454 19.479 19.504 19.529  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA