Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (18.779-18.803)


  1.      kríža kráža  kríže kráže ž (ȋ-á) nav. mn., nav. ekspr. črti v obliki črke X, narejeni brez pravega namena: delati križe kraže ♪
  2.      krížanec  -nca m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo: poskusi z rastlinskimi križanci; križanec osla s kobilo / čebelji križanci; pren. članek je križanec med anketo in intervjujem ♪
  3.      krížanje  -a s (ȋ) glagolnik od križati: a) mučenje in križanje upornikov / blagoslavljanje in križanje / zagotoviti je treba varnost na križanju zelo prometnih poti / križanje različnih interesov, teženj ∙ ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov b) križanje raznih vrst fižola; križanje živali ♪
  4.      krížanka 1 -e ž (ȋ) uganka, pri kateri se vpisujejo besede v vodoravne in navpične vrste: reševati križanke; izpolnjene križanke; nagradna križanka / slikovna križanka pri kateri nekatere opise besed nadomeščajo slike / glasbena križanka pri kateri se ugiba kak podatek o predvajani skladbi ♪
  5.      krížar  -ja m (ȋ) 1. zgod., v srednjem veku udeleženec križarske vojne: poveljnik križarjev / zbirati križarje 2. knjiž., ekspr. navdušen pristaš, zlasti desničarsko usmerjene miselnosti: nacionalistični križarji 3. sodelavec revije Križ (na gori): križarji in dejanjevci ♪
  6.      križáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. pluti tako, da se smer vožnje, potovanja namenoma večkrat spremeni: ladja je dolgo križarila ob obali; številne jadrnice so križarile v zalivu / ekspr. križaril je po vseh svetovnih morjih // ekspr. tavati, bloditi: križaril je po skoraj praznih ulicah 2. voj. pluti po kakem območju zaradi njegovega nadzorovanja, varovanja: dobro oborožene ladje križarijo po tem morju / ameriško ladjevje križari ob otoku; pren. po mestu križarijo policijske patrulje ◊ navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru ♪
  7.      križárjenje  -a s (á) glagolnik od križariti: dolgotrajno križarjenje po Atlantskem oceanu; vzel ga je s seboj na krajše križarjenje / turistično križarjenje / rušilci so bili opremljeni za križarjenje / križarjenje po mestu ga je utrudilo ♪
  8.      krížarka  -e ž (ȋ) hitra vojna ladja z močno oborožitvijo in velikim akcijskim radijem: v pristanišču se je zasidrala križarka; križarke, oborožene z raketami; letalonosilke, križarke in rušilci ● ekspr. cestna križarka zelo velik osebni avtomobil ♪
  9.      krížarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križarje: a) križarski pohod / križarska vojna v srednjem veku vojna, ki jo organizira navadno papež za osvoboditev Palestine / ekspr. začeli so križarsko vojno proti drugovercem b) križarska miselnost / križarska gonja proti novim idejam c) pripadal je križarski mladini ♪
  10.      krížast  -a -o prid. (í) 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik; križasta volnena obleka; križasto blago / križast vzorec ◊ lov. križasto rogovje rogovje pri srnjaku, če sta sprednji in zadnji parožek v isti višini ♪
  11.      križàt  -áta -o prid. (ȁ ā) zastar. ki ima obliko križa; križast: križat meč / nekdaj križati tolar križavec ♪
  12.      krížati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti ∙ ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo krížati se 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus ♪
  13.      krížček  -čka m (í) ekspr. križec: na zlati verižici ji je visel križček / na grobu stoji reven križček ♪
  14.      krížec  -žca m (í) 1. manjšalnica od križ: lesen križec / okrog vratu ji je visel zlat križec / vrezovati križce / stisnil je psa za križec 2. v nekaterih državah odlikovanje v obliki križa: na prsih se mu je bleščal križec; dobiti križec / viteški križec; križec častne legije ◊ obrt. prvina pri vezenju iz dveh prekrižanih niti ♪
  15.      krížem  prisl. (ȋ) 1. izraža položaj v obliki križa; navzkriž: križem zloženi veji; roke križem položiti / križem gledati škiliti 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh: križem nametana polena; hoditi križem po svetu / ekspr.: govorili so vsi križem; na sejmišču je vse križem vpilo ● pog. držati roke križem lenariti, ne delati; redko vse gre križem navzkriž, narobe; prim. križemkražem, križemrok, križemsvet, vsekrižem ♪
  16.      križemgléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. škilast: križemgleda ženska / križemglede oči ♪
  17.      krížemnik  -a m (ȋ) etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: velik križemnik ♪
  18.      krížempót  -a m (ȋ-ọ́) star. križpot, križpotje: prispela sta na križempot ♪
  19.      krížemrók  in krížem rók prisl. (ȋ-ọ́) s prekrižanimi rokami: stal je križemrok pred vrati // ekspr. ne da bi delal, brez dela: pazila je, da je oče ne bi zalotil križemrok / delajte vendar, ne stojte križemrok ∙ ekspr. ne moremo križemrok čakati, gledati, kako nas sramotijo moramo kaj ukreniti proti temu ♪
  20.      krížen  -žna -o prid. (ȋ) ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi // ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja ◊ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; jur. križno zasliševanje; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenj krížno prisl.: križno razporejeni hodniki ♪
  21.      kríževnik  -a m (ȋ) 1. etn. belo blago, navadno platno, ki ga da boter krščencu: tkati križevnik 2. zastar. križar: hraber križevnik ♪
  22.      križíšče  -a s (í) 1. prostor, kjer se križata, stikata navadno dve poti, cesti: opremiti križišče s semafori; kamion je odpeljal iz križišča; voziti skozi križišče, v križišče; modernizirano, urejeno križišče / cestno križišče / enakovredno križišče križišče cest iste kategorije ♦ urb. deteljasto križišče križišče dveh prometno važnih cest na različnih nivojih, izpeljano v obliki deteljnega lista // kraj, skozi katerega vodijo pomembne, navadno mednarodne prometne poti: v tem križišču se vlak vedno ustavi / mesto je zelo važno križišče / železniško križišče; pren. križišče različnih vplivov 2. star. križpot, križpotje: na križišču sredi vasi so se igrali otroci ♪
  23.      kríž kráž  medm. (ȋ-ā) 1. pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: križ kraž, je rekel, zamahnil z roko in voda je pritekla 2. izraža odločno zavrnitev ali razveljavitev besedila: križ kraž, in je prečrtal stran ♪
  24.      krížnik  -a m (ȋ) rel. član nemškega viteškega reda: cerkev so postavili križniki ◊ navt. ladja s križnimi jadri; strojn. del batnega stroja, ki veže batnico z ojnico ♪
  25.      kŕlj  -a m (r̄) hlod (za predelavo na žagi): nalagati krlje na voz ♪

   18.654 18.679 18.704 18.729 18.754 18.779 18.804 18.829 18.854 18.879  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA