Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (17.979-18.003)


  1.      kontingênten  in kontingénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na kontingent: kontingentna pogodba; kontingentna lista lista kontingentiranega blaga / kontingentna vojska ◊ filoz. svet je kontingenten sam v sebi nezadosten, nenujen ♪
  2.      kontingentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontingentirati: kontingentiranje blaga ♪
  3.      kontingentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. določiti kontingent: kontingentirati blago za široko potrošnjo / kontingentirati uvoz kontingentíran -a -o: kontingentirano blago ♪
  4.      kontinuitéta  -e ž (ẹ̑) nepretrganost, neprekinjenost, povezanost: nikjer ni pretrgal kontinuitete pripovedi; kontinuiteta dela; kontinuiteta in diskontinuiteta; pren., knjiž. pretrgana kontinuiteta njegovega življenja // kar je, poteka brez presledkov, prekinitve: časovna kontinuiteta; miselna kontinuiteta; zgodovinska kontinuiteta ♪
  5.      kónto  -a m (ọ̑) 1. fin., navadno s prilastkom sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja, knjigovodski račun: konto dobaviteljev, kupcev; konto stroškov / odpreti konto narediti prvo vknjižbo; analitični konto ki obravnava posamezen del sintetičnega konta; bančni konto bančni račun; sintetični konto ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev // žarg. knjigovodska kartica, na kateri je posamezen konto: mora še urediti konte 2. pog., s prilastkom račun, strošek: ostanek kupnine gre na njegov konto / smejali so se na moj konto ♪
  6.      kontoár  -ja m (ȃ) zastar. poslovna, trgovska pisarna: delal je v istem kontoarju kot jaz ♪
  7.      kóntra  prisl. (ọ̑) pog. proti: glasovati kontra; mi smo za, on je kontra / pri označevanju (športnega) tekmovanja Jesenice kontra [:] Olimpija; neskl. pril.: govorniki pro in kontra ♪
  8.      kóntraadmirál  -a m (ọ̑-ȃ) voj. čin v mornarici, za stopnjo nižji od viceadmirala, ali nosilec tega čina: povelja kontraadmirala ♪
  9.      kóntraált  -a m (ọ̑-ȃ) muz. najnižji ženski glas: peti kontraalt ♪
  10.      kóntraaltístka  -e ž (ọ̑-ȋ) muz. ženska, ki poje kontraalt: nastopila je kontraaltistka ♪
  11.      kontrabántarski  -a -o prid. (ā) star. tihotapski: prenašali so kontrabantarsko blago ♪
  12.      kontradiktóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kontradikcijo; protisloven: kontradiktorna izraza; njuni trditvi sta kontradiktorni ♦ filoz. kontradiktorna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega, protislovna pojma; kontradiktorni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge, protislovni sodbi; jur. kontradiktorni postopek sodni postopek, ki se vodi v obliki spora med dvema strankama pred sodiščem, ki odloča o tem sporu; kontradiktorna sodba sodba, s katero sodišče odloči o spornem predmetu na podlagi gradiva in nasprotujočih si predlogov obeh strank, dvostranska sodba; kontradiktorni stranki tožnik in toženec v pravdnem postopku ♪
  13.      kóntragovórnik  -a m (ọ̑-ọ̑) knjiž. kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika, protigovornik: oglasil se je kontragovornik ♪
  14.      kontrahènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) redko pogodbenik, sopogodbenik: oba kontrahenta sta bila s pogodbo zadovoljna ♪
  15.      kontrahíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontrahirati: sistem kontrahiranja / kontrahiranje krompirja ♪
  16.      kontrahírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. redko sklepati pogodbo, pogajati se: oseba, s katero kontrahira, je za to pooblaščena 2. zlasti prva leta po 1945 sklepati pogodbo glede (obvezne) oddaje, odkupa določene količine (poljskih) pridelkov, živine: nekateri kmetje niso hoteli kontrahirati / žarg. kontrahiral je dva tisoč kil krompirja prijavil za oddajo; oddal kontrahíran -a -o: kontrahirani krompir; kontrahirane količine semenskega žita ◊ lingv. kontrahirani samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov ♪
  17.      kóntraindikácija  -e ž (ọ̑-á) med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki ne dovoljujejo določenih medicinskih ukrepov: ugotoviti kontraindikacijo za operacijo; indikacije in kontraindikacije ♪
  18.      kontrákcija  -e ž (á) knjiž. skrčenje, krčenje: ekspanzija in kontrakcija ◊ fin. kontrakcija denarnega obtoka; grad. prečna kontrakcija vode prečno zoženje pretoka vode; lingv. kontrakcija nastanek samoglasnika iz dveh ali treh samoglasnikov, skrčenje; med. kontrakcija mišic, žil ♪
  19.      kontrákt  -a m (ȃ) knjiž. pogodba, dogovor: podpisati kontrakt / skleniti kontrakt ♦ jur. brezimenski kontrakt ki ni v zakonu posebej imenovan, pač pa mu je dala praksa naziv, brezimenska pogodba ♪
  20.      kontrapéza  -e ž (ẹ̑) star. vzvod: dvignil bi ga lahko le z žerjavom ali pa s kontrapezo / dvigniti kaj na kontrapezo; pren., knjiž. stranka naj bi si sama ustvarila napredno kontrapezo ♪
  21.      kontrapúnkt  -a m (ȗ) 1. muz. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov: obvladanje harmonije in kontrapunkta / aleatorični kontrapunkt // nauk o tem: poučuje kontrapunkt // vsak od glasov polifonske skladbe: kontrapunkti se v skladbi neprestano prepletajo 2. knjiž. kar predstavlja idejno, miselno, vsebinsko nasprotje: njegov junak je sentenčno poudarjeni kontrapunkt; kontrapunkt med dvema dejanjema v isti sliki / ekspr. kontrapunkt življenja ♪
  22.      kontrapúnktičen  -čna -o prid. (ú) nanašajoč se na kontrapunkt: kontrapunktični obliki kánona in fuge / kontrapunktična pravila / zgradba romana je kontrapunktična kontrapúnktično prisl.: motivi se kontrapunktično prepletajo; kontrapunktično zasnovan ♪
  23.      kontrapunktírati  -am nedov. in dov. (ȋ) muz. voditi in kombinirati dva ali več samostojnih glasov po kontrapunktičnih pravilih: melodija poteka v zgornjem glasu, spodnji pa ji kontrapunktira ♪
  24.      kontrást  -a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti // ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta ◊ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov; muz. učinek agogičnih kontrastov ♪
  25.      kontrastíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontrastirati: težnja po kontrastiranju / kontrastiranje med temnimi in svetlimi liki ♪

   17.854 17.879 17.904 17.929 17.954 17.979 18.004 18.029 18.054 18.079  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA