Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (1.776-1.800)



  1.      izhlapíti  -ím dov., izhpil ( í) kem. spremeniti v hlape: izhlapiti eter
  2.      izhlapljív  -a -o prid. ( í) redko hlapljiv: izhlapljiva snov, tekočina
  3.      izjavljati se  -am se nedov. (á) ne dajati (pričakovanega) uspeha, rezultata: poskusi se mu vselej izjalavljajo
  4.      izkladáč  -a m (á) redko razkladalec: izkladači na ladjah
  5.      izkdanje  -a s () redko razkladanje, raztovarjanje: izkladanje blaga z ladje
  6.      izkdati  -am nedov. () redko razkladati, raztovarjati: izkladati blago iz vagona; izkladati tovor z ladje
  7.      izkpljanje  -a s (ā) glagolnik od izklapljati: izklapljanje aparata, generatorja / izklapljanje toka
  8.      izkpljati  -am nedov. (ā) prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izklapljati črpalke, elektromotorje; priprava se avtomatično izklaplja / daljinsko izklapljati / med zaviranjem voznik ne sme izklapljati sklopke
  9.      izklapouhati  gl. sklapouhati
  10.      izkozti  -ám in skozti -ám dov.) nizko izmetati iz želodca; izbruhati: izkozlati pijačo / izkozlal se je
  11.      izčniti  -im in zčniti -im dov.) nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: hitra hoja ga je izlačnila izčniti se in zčniti se postati lačen: na sprehodu so se zelo izlačnili izčnjen in zčnjen -a -o: izlačnjen otrok
  12.      izganje  -a s () glagolnik od izgati: izlaganje obleke iz kovčka
  13.      izgati  -am nedov. () 1. redko dajati, spravljati kaj iz česa: izlagati stvari iz kovčka / izlagati tovor z ladje razkladati, raztovarjati 2. zastar. razlagati, tolmačiti: izlagati sveto pismo; prim. zlagati
  14.      izlagáti  -žem dov. (á á) ekspr., redko z laganjem, lažjo priti do česa: izlagati (si) dovoljenje
  15.      izjati  -am dov. () slabš. z ostrim, zadirčnim glasom reči, povedati: izlajal je nekaj psovk; izlajal je vse, kar mu je prišlo na misel izjati se prenehati lajati: pes se je izlajal // v zvezi z na z lajanjem izraziti nejevoljo nad prisotnostjo koga: pes se je izlajal na prišleca ∙ nizko naj se izlajajo, da bo enkrat mir naj povedo svoje negativno mnenje do konca
  16.      izkati  -am in zkati -am dov.) nar. štajersko izlačniti, izlakotiti: dolga pot ga je izlakala izkan in zkan -a -o: vrnil se je ves izlakan in utrujen
  17.      izlakotíti  -ím in izkotiti -im tudi zlakotíti -ím in zkotiti -im dov. ( í; á ā) 1. nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: telovadba, veslanje človeka izlakoti 2. knjiž. izstradati, sestradati: internirance so izlakotili izlakotíti se, in izkotiti se tudi zlakotíti se in zkotiti se postati lačen: dodobra se je izlakotil in se že veselil kosila izlakotèn -êna -o in izkoten -a -o tudi zlakotèn -êna -o in zkoten -a -o: izlakoteni in premrli borci; izlakotene živali / izlakoten obraz
  18.      izlakotováti  -újem tudi izkotovati -ujem in zlakotováti -újem tudi zkotovati -ujem dov.; á) knjiž., redko izstradati, sestradati: izlakotovati zapornike izlakotován tudi izkotovan in zlakotován tudi zkotovan -a -o: izlakotovani jetniki
  19.      izmlada  gl. zmlada
  20.      izocija  -e ž (á) 1. glagolnik od izolirati: popolna izolacija bolnih otrok / kampanja za politično in gospodarsko izolacijo države / uporabljati bitumen za izolacijo zidu; potrebnost toplotne in zvočne izolacije prostora ♦ bot. geografska izolacija izolacija rastlinskih populacij z geografskimi ovirami 2. kar pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, toplote, zvoka, električnega toka: obnoviti izolacijo; odstraniti z žice izolacijo; izolacija iz steklene volne; debela plast izolacije; kabel z gumijasto izolacijo 3. stanje izoliranega; izoliranost: premagati izolacijo; posledica kulturne izolacije / po končani preiskavi je stroga izolacija prenehala / publ. izolacija domačega trga od inozemskega ločenost, odtrganost
  21.      izolacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na izolacijo: izolacijski material; izolacijska obloga; odstraniti izolacijsko ploščo / izolacijska dela / izolacijska politika ● izolacijski aparat aparat s stisnjenim kisikom ali zrakom za dihanjeelektr. izolacijska upornost upornost med medsebojno izoliranima prevodnikoma; les. izolacijski les les, ki se uporablja za izoliranje; med. izolacijska soba izolirna soba
  22.      izolacioníst  -a m () pristaš izolacionizma: napasti izolacioniste ◊ polit. pristaš smeri v Združenih državah Amerike, ki je nasprotovala udeležbi v prvi in drugi svetovni vojni
  23.      izolacionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na izolacionizem: izolacionistična politika / izolacionistična pojmovanja v poeziji
  24.      izolacionízem  -zma m () težnja po omejitvi zunanjepolitične dejavnosti ali po njeni usmeritvi le na določena področja: obsojati, zagovarjati izolacionizem // navadno s prilastkom težnja po omejitvi dejavnosti na lastno, svoje področje: gospodarski izolacionizem; izolacionizem v gradbeništvu ◊ polit. smer v Združenih državah Amerike, ki je nasprotovala udeležbi v prvi in drugi svetovni vojni
  25.      izont  -a m (ā á) elektr. snov, ki ne dopušča prehajanja električnega toka: porcelan je dober izolant; uporaba izolantov v elektrotehniki

   1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA