Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (16.529-16.553)



  1.      kamnár  -ja m (á) 1. nav. ekspr. kdor dela v kamnolomu: minerji in kamnarji / nabrežinski kamnarji 2. redko kamnosek: kamnarji obdelujejo velike granitne bloke
  2.      kamnárski  -a -o (á) pridevnik od kamnar: kamnarsko kladivo
  3.      kamnén  tudi kamenén -a -o prid. (ẹ̑) zastar. kamnit: kamnen kip, steber / kamnena tla
  4.      kámnica  tudi kámenica -e ž () 1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica 2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster; prim. kamenica
  5.      kamniktít  -a m () kem. varnostno razstrelivo, katerega glavna sestavina je amonijev nitrat: uporaba kamniktita v rudnikih in kamnolomih
  6.      kamnína  in kamenína -e ž () trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina ♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina
  7.      kamnínski  in kamenínski -a -o prid. () nanašajoč se na kamnino: kamninska plast / kamninski sestav doline
  8.      kamnítost  tudi kamenítost -i ž () lastnost, značilnost kamnitega: kamnitost kraških tal
  9.      kamnokràs  in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m ( á; ) bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa
  10.      kamnokréč  tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč
  11.      kamnolòm  -ôma m ( ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu; izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom
  12.      kamnolómec  -mca m (ọ̑) kdor dela v kamnolomu: služil si je kruh kot kamnolomec / klesarji in kamnolomci
  13.      kamnolómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kamnolomce ali kamnolom: kamnolomski delavec, mojster ♦ obrt. kamnolomski sveder
  14.      kamnomèt  -éta m ( ẹ́) 1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika: narediti, položiti kamnomet 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja
  15.      kamnorèz  in kamnoréz -éza m ( ẹ́; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar
  16.      kamnosèk  in kamnosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem, oblikovanjem kamna: kamnosek je zbrusil marmorno ploščo in vklesal napis; palačo gradijo najboljši zidarji in kamnoseki
  17.      kamnoséški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kamnoseke ali kamnoseštvo: kamnoseški delavec, mojster / kamnoseška obrt / kamnoseško podjetje ♦ teh. kamnoseška žaga
  18.      kámnotiskár  -ja m (ā-á) kdor dela litografije; litograf: kamnotiskar mu je izdelal vizitke
  19.      kámor  prisl. () navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli
  20.      kámor  vez. () v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja
  21.      kámorkóli  in kámor kóli vez. (-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo
  22.      kámpa  -e ž () zastar. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; druščina: kampa navihancev
  23.      kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja
  24.      kampánja 2 -e ž (ā) knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina: vozila sva se po toskanski kampanji
  25.      kampánjski  -a -o prid. () nav. slabš. ki poteka, traja močneje le v krajših razdobjih: učenje ne sme biti kampanjsko, ampak trajno / kampanjske akcije kampánjsko prisl.: delati kampanjsko

   16.404 16.429 16.454 16.479 16.504 16.529 16.554 16.579 16.604 16.629  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA