Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (16.479-16.503)


  1.      kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
  2.      kalíti 3 -ím nedov. (ȋ í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali // knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo ♪
  3.      kalívec 2 -vca m (ȋ) delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec ♪
  4.      kaljênje 1 -a s (é) glagolnik od kaliti1: kaljenje tekočine / plačati kazen zaradi kaljenja (nočnega) miru ♪
  5.      kaljênje 2 -a s (é) glagolnik od kaliti2: kaljenje jekla / olje za kaljenje ♪
  6.      kaljívost  -i ž (í) metal. sposobnost kovine, da se da kaliti: kaljivost jekla ♪
  7.      kalkulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kalkulirati: kalkuliranje stroškov / kalkuliranje dohodka gospodarskih organizacij ♪
  8.      kalkulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) ekon. delati kalkulacijo, izračunavati: analizirati in kalkulirati / obračun je pokazal, da so dobro kalkulirali / kalkulirati stroške ♪
  9.      kalmúk  in kálmuk -a m (ȗ; ȃ) tekst. debela flanela z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve: odeja iz kalmuka ♪
  10.      kálnost  -i ž (á) lastnost, značilnost kalnega: kalnost vina, vode / kalnost oči / povzročati kalnost ♪
  11.      kálo  -a m (ȃ) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem: izguba zaradi prevelikega kala; dovoljevati dva procenta kala / upoštevati kalo v ceni / prevozni, skladiščni kalo // nav. ekspr. količina blaga, ki gre pri tem v izgubo: zaračunati pri pošiljki tudi kalo ♪
  12.      kalokagatíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih idealna skladnost med lepim in dobrim ♪
  13.      kalomél  -a m (ẹ̑) kem. živosrebrov klorid: uporaba kalomela v zdravilstvu ♪
  14.      kalòp  -ôpa m, mest. ed. tudi kalópu (ȍ ó) pog. zelo hiter tek, zlasti pri konju; galop: kalop je konja utrudil / pognati konja v kalop // ekspr., v prislovni rabi izraža veliko hitrost, naglico: zlezel je ven in (v) kalop na policijo ♪
  15.      kaloríja  -e ž (ȋ) enota za merjenje toplote: dnevni obrok hrane znaša 2.400 kalorij / ta premog ima 4.500 kalorij / meriti v kalorijah ♦ fiz. mala kalorija; velika kalorija kilokalorija // ekspr. (kalorična) hrana: preveč kalorij si si naložil na krožnik ♪
  16.      kaloríjski  -a -o prid. (ȋ) redko kaloričen: kalorijska vrednost živila ♪
  17.      kalórika  -e ž (ọ́) fiz. nauk o toploti: poglavja iz kalorike ♪
  18.      kálovnica  -e ž (á) redko klano poleno, navadno dolgo; cepanica: skladovnica kalovnic ♪
  19.      kálpak  in kalpák -a m (ȃ; ā) 1. v tatarskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: kalpak iz ovčje kože 2. v nekaterih deželah, nekdaj okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi: kalpak z orlovim peresom ♪
  20.      kalumét  -a m (ẹ̑) knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet ♪
  21.      kalúp  -a m (ȗ) 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu ♪
  22.      kalúpar  -ja m (ȗ) teh. delavec, ki izdeluje (livarske) kalupe: ročni kalupar / livar kalupar ♪
  23.      kalupárna  -e ž (ȃ) teh. delavnica, obrat za izdelovanje kalupov: strojna kaluparna ♪
  24.      kálus  -a m (ȃ) med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus // agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje ♪
  25.      kalúža  -e ž (ú) 1. redko luža, mlaka: pasti, stopiti v kalužo; blatna, motna kaluža 2. navt. prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda: črpati vodo iz kaluže ♪

   16.354 16.379 16.404 16.429 16.454 16.479 16.504 16.529 16.554 16.579  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA