Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (16.029-16.053)



  1.      jázbečar  -ja [bǝč] m () majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom: lovec z jazbečarjem / kratkodlaki jazbečar
  2.      jázbečevka  -e [bǝč] ž () samica jazbeca: jazbečevka z mladičem
  3.      jázbina  in jazbína -e ž (; í) 1. jazbečji brlog: spustiti psa v jazbino; pren., slabš. izvleči sodrgo iz njenih jazbin 2. slabš. slabo, neprimerno stanovanje: stlačili so jih v umazano jazbino 3. nav. ekspr. skrivališče, zaklonišče, bunker: kopati jarke in jazbine
  4.      jazz  -a [džéz tudi džêz] m (ẹ̑; ) popolnoma ali delno improvizirana glasba, ki temelji na folklorni glasbi ameriških črncev: poslušati jazz; razvoj, smeri jazza / pog. na odru je igral jazz jazz orkestermuz. neworleanški jazz jazz v prvem obdobju; neskl. pril.: jazz festival; jazz glasba ♦ muz. jazz orkester orkester, ki izvaja jazz; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok
  5.      jazzar  -ja [džéz- tudi džêz-] m (ẹ̑; ) pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev / njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar občudovalec jazza
  6.      jazzíst  -a [džez-] m () jazzovski glasbenik: bil je najslavnejši med vsemi jazzisti
  7.      jazzovec  -vca [džéz- tudi džêz-] m (ẹ̑; ) redko jazzovski glasbenik: v lokalu igrajo jazzovci
  8.      jazzovski  -a -o [džéz- tudi džêz-] prid. (ẹ̑; ) nanašajoč se na jazz: jazzovski glasbeni elementi; pesem v jazzovskem ritmu / jazzovski festival; jazzovski glasbenik / jazzovska glasba
  9.      jeans  -a [džíns] m () trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi za delovne obleke in hlače: hlače, suknjič iz jeansa; dva metra modrega jeansa // hlače, oblačilo iz take tkanine: nositi, obleči jeans; neskl. pril.: jeans moda
  10.      jécanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od jecati: v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja / odvaditi se jecanja / poslušati jok in jecanje
  11.      jécati  -am nedov. (ẹ̄) 1. jecljati: po nesreči je začel jecati; močno jeca / jecati iz zadrege, od strahu 2. dajati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: brisala si je oči in komaj slišno jecala / ekspr. v dolini so jecali streli jecáje: jecaje govoriti, vprašati jecajóč -a -e: jecajoče besede
  12.      jecljáj  -a m () 1. kratek, sunkovit, navadno tišji glas: polagoma so vzdihljaji in jecljaji ponehali 2. ekspr. kar je nerodno, slabo izraženo: vsi vaši literarni poskusi so le revni jecljaji
  13.      jecljánje  -a s () glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju
  14.      jecljáti  -ám nedov.) 1. govoriti s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov zaradi nepravilnega delovanja govorilnih mišic: jeclja od rojstva; nekoliko jeclja // pretrgano, s prekinitvami govoriti: jecljati iz zadrege, od razburjenja / jecljati nerazumljive besede; pozdravljeni, je jecljala 2. ekspr. nerodno, slabo se izražati: o teh stvareh more novela le jecljati jecljáje: jecljaje govoriti, prositi jecljajóč -a -e: pristopila je vsa zmedena, jecljajoč pozdrav; jecljajoč otrok
  15.      jecljávka  -e ž () ženska, ki jeclja: najmlajša hči je bila jecljavka
  16.      jecljávost  -i ž (á) lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja
  17.      jécniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, sunkovit, navadno tišji glas: ko jih je zagledala, je jecnila in jim odhitela naproti; vsi so jecnili od osuplosti / ekspr. vrata so jecnilaekspr. moj bog, je jecnil rekel s sunkovitim, tišjim glasom
  18.      jéča  -e ž (ẹ́) 1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor: okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi; vlačili so jih po ječah in taboriščih; fašistične ječe / bati se ječe; pren. zbežati iz ječe civilizacije ∙ ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani 2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih: ogledati si ječe; pobegniti, rešiti se iz ječe; dve leti je bil v ječi 3. jur., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva: obsoditi koga na več let ječe / težka ječa; trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva
  19.      ječáj  -a m () enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas: tu in tam se je slišal ječaj / ječaj žensk ječanje
  20.      ječánje  -a s () glagolnik od ječati: iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje; ječanje pretepenih tovarišev / ječanje dvigal, lesa pod nogami
  21.      ječár  -ja m (á) nekdaj kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti ječarja; grajski ječar / ekspr. ječarji so odprli vse celice, prihajala je svoboda pazniki
  22.      ječáti  -ím nedov., jéči in jêči; jéčal in jêčal (á í) 1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: bolnik je vso noč stokal in ječal; ječal je v spanju; milo, žalostno ječati; pren. duša ječi od žalosti ∙ ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom // ekspr. dajati ječanju podobne glasove: kostanji so ječali v burji; plesali so, da je pod ječal pod nogami // ekspr. ječeč se premikati: vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd 2. ekspr., v zvezi s pod, v biti v neugodnem položaju, trpeti: dežela ječi pod težo imperialistične vojne; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu ječé: vrata so se ječe odprla; nekaj brezobličnega se je ječe zvijalo pod odejo ječèč -éča -e: ranjeni pes je ječeč ležal v grmu; ječeči glasovi; v burji ječeči macesni
  23.      ječávec  -vca m () nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci
  24.      jêčmen  -éna mẹ́) 1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen 2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen ◊ agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
  25.      ječménček  -čka m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. ješprenj: oprati, zakuhati ječmenček / ni marala jesti ječmenčka 2. gnojno vnetje lojnic v veki; ječmen: dela se mu ječmenček

   15.904 15.929 15.954 15.979 16.004 16.029 16.054 16.079 16.104 16.129  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA