Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (15.954-15.978) 
- jámščarica -e ž (ȃ) knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric; rudarji z jamščaricami v rokah ♪
- jámščina -e ž (ȃ) 1. redko kavcija, varščina: dati jamščino / posodil mu je brez jamščine jamstva 2. jur. kar mora plačati najboljši ponudnik na javni dražbi za zavarovanje obveznosti, ki jih ima iz dražbe: cenilna vrednost in jamščina ♪
- ján -a m (ȃ) nar. štajersko vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): širok jan / delati v janu ♪
- Jánez -a m (á) šalj., navadno v zvezi kranjski Janez slovenski fant, Slovenec: zbrali so se sami kranjski Janezi // ekspr., v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka: odhod kranjskih Janezov na fronto; upor kranjskih Janezov v Judenburgu ● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih ♪
- Jánezek -zka m (á) v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih ♪
- jánež -a m (á) enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh; potresti pecivo z janežem; janež in kumina ♦ bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella ♪
- jáničar -ja m (ȃ) 1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja 2. ekspr. izdajalec, odpadnik: prekleti janičar / literarni janičar ♪
- jánjček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od jagnje: pasti ovce in janjčke; bel janjček; otrok je begal ko splašen janjček / janjček na ražnju / ne bodi tak janjček ♪
- jánjec -jca m (ȃ) 1. ovčji samec; oven: peči janjca; trčila sta kakor janjca // mn., nar. dolenjsko ovca sploh: imeti janjce 2. jagnje, jagenjček: kozliči in janjci ♪
- jánka -e ž (ȃ) 1. nar. severovzhodno žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: dolga, široka janka / spodnja janka 2. star. jopa, jopica: oblečena je bila v krilo in janko // zastar. suknjič, jopič: fantje z jankami čez ramo ♪
- jántar -ja m (ā) okamnela smola izumrlih iglavcev, navadno rumene ali rjavkaste barve: pridobivati jantar; gumbi, ogrlica iz jantarja; kot jantar sijoče oči ♪
- jántarjast -a -o prid. (ā) po barvi podoben jantarju: jantarjaste oči; jantarjasta borova debla ♪
- jántarjev -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jantar: jantarjeva ogrlica / lasje jantarjeve barve / jantarjeva pot pot, po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo ♦ kem. jantarjeva kislina organska kislina, ki je v nekaterih nezrelih plodovih, v jantarju in drugih okamnelih smolah ♪
- janzenístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na janzeniste ali janzenizem: janzenistična duhovščina; janzenistične knjige / janzenistična morala / janzenistična načela ♪
- janzenízem -zma m (ȋ) 1. gibanje v katoliški cerkvi v 17. in 18. stoletju, ki temelji na naukih škofa Jansena: slovenski janzenizem; biti pristaš janzenizma; širjenje janzenizma v Franciji 2. ekspr. zelo velika strogost, zlasti v moralno-etičnem pogledu: zavračati Jeranov janzenizem ♪
- jánževec -vca m (ā) nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec ♪
- japónka -e ž (ọ̑) nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst: natakniti japonke; japonke iz gumija, iz plastične mase ♪
- japónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik; japonska industrija / japonska moda / poljud. japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, strok. kombuša ◊ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica;
japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica ♪
- jár 1 -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki se seje spomladi: jari posevki / jari ječmen; jara pšenica; jaro žito // redko rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi: jara kokoš 2. ekspr. ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju; mlad, nov: jari meščan; staro in jaro plemstvo / jari bogataš / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane ♪
- jár 2 -a -o prid. (ȃ ā) star. jezen, razdražen: jara drhal; jara kača ∙ ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala // močen, hud: v jarem strupu kaljena sablja ♪
- járbol -a m (á) navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor: jarbol se zlomi; splezati na jarbol; visok, vitek jarbol ♪
- járček 1 -čka m (ā) koštrunček, bacek: zaklati jarčka ♪
- járčica -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od jarica: dvorišče je bilo polno kokošk in jarčic; pren., ekspr. starejša hči ni bila več jarčica ♪
- járčka -e ž (ā) mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarčke so že začele nesti ♪
- járec -rca m (ā) 1. ovčji samec; oven: čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec; skopiti jarce // mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen) 2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega ♪
15.829 15.854 15.879 15.904 15.929 15.954 15.979 16.004 16.029 16.054