Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (14.704-14.728)


  1.      interpretátorka  -e ž (ȃ) interpretka: interpretatorka klasične, zabavne glasbe ♪
  2.      interpretíranje  -a s (ȋ) glagolnik od interpretirati: interpretiranje teksta / interpretiranje klasičnih dramskih del, skladb ♪
  3.      interpretírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagati, tolmačiti: interpretirati zakonske določbe; profesor interpretira pesnikove prispodobe; interpretirati literarno besedilo; logično, znanstveno interpretirati / publ. te probleme je napačno interpretiral gledal nanje, jih pojmoval 2. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramske like, igrati: interpretirati v Hlapcih Jermana; igralci so interpretirali vloge po režiserjevi zamisli b) glasbeno delo, izvajati: interpretirati dela domačih skladateljev; sonato je izvajalec dobro interpretiral ◊ gled., muz. aktivno interpretirati interpretirati z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela interpretíran -a -o: izčrpno interpretirane znanstvene teze ♪
  4.      interprétka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od interpret: interpretki je manjkalo notranje sile za to težavno vlogo / interpretka je težko skladbo dobro zaigrala ♪
  5.      interpúnkcija  -e ž (ú) lingv. uporabljanje, postavljanje ločil: pravila interpunkcije / ne postavlja nobenih interpunkcij ločil ♪
  6.      intervál  -a m (ȃ) 1. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; presledek, premor: mir je bil samo interval med dvema vojnama; po kratkem intervalu se je spet lotil dela / bolečine so se ponavljale v neznatnih intervalih / časovni interval // redko vmesna razdalja, razmik: hodili so v koloni, v majhnih intervalih 2. muz. razmerje med dvema tonoma: zaporedje intervalov / čisti interval ki lahko nastopi samo v primi, kvarti, kvinti, oktavi; harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; mali interval ki lahko nastopi samo v mali sekundi, mali terci, mali seksti, mali septimi; veliki interval ki lahko nastopi samo v veliki sekundi, veliki terci, veliki seksti, veliki septimi 3. mat. množica realnih števil med dvema danima številoma: interval vrednosti / integracijski interval na katerem se računa določeni integral; odprti interval v katerem meji intervala nista vključeni; zaprti interval v katerem sta meji intervala vključeni; meja intervala začetno in končno dano število intervala 4. fiz. vrednosti fizikalne količine med dano najmanjšo in dano največjo vrednostjo: časovni, frekvenčni, temperaturni interval / barvni interval ♪
  7.      intervéncija  -e ž (ẹ́) 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija policije / publ. zaradi takojšnje intervencije gasilcev škoda ni bila velika pomoči, nastopa / publ. kirurška intervencija operacija ♦ ekon. državna intervencija na deviznem trgu; intervencija na tržišču povečanje ponudbe ali povpraševanja zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // posredovanje, prošnja, priporočilo: službo je dobil šele po mnogih intervencijah; osebna, uspešna intervencija 2. dejanje, ukrep kake države, s katerim se (odločilno) vpliva na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešanje: izzvati, obsoditi intervencijo; nasilna, tuja intervencija / oborožena, vojaška intervencija ♪
  8.      intervencionízem  -zma m (ȋ) publ. poseg(anje), posredovanje: zunanji intervencionizem je v podjetjih močno vplival na spremembo kadrovske politike / državni intervencionizem ♦ ekon. ekonomski intervencionizem poseganje državne uprave v gospodarstvo // vmešanje, vmešavanje v notranje ali zunanje zadeve druge države: revolucija je potekala brez intervencionizma ♪
  9.      intervenírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa, poseči (vmes): gorska reševalna služba je takoj intervenirala / v napadu je še pravočasno intervenirala težka artilerija prišla na pomoč, pomagala ♦ ekon. intervenirati na tržišču povečati ponudbo ali povpraševanje zaradi znižanja ali zvišanja tržne cene // v zvezi z za posredovati, prositi: večkrat je uspešno interveniral zanj 2. z dejanjem, ukrepom (odločilno) vplivati na notranje ali zunanje zadeve druge države, vmešati se: intervenirati z orožjem ♪
  10.      intervènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. pripadnik vojaških enot, ki izvajajo intervencijo: ruska revolucija se je končala z izgonom interventov ♪
  11.      intervizíja  -e ž (ȋ) skupnost vzhodnoevropskih televizijskih postaj za posredovanje, izmenjavo programov: ustanovitev intervizije / prireditev bo prenašala intervizija ♪
  12.      intervjúvati  -am nedov. in dov. (ȗ) 1. zastavljati vprašanja pri intervjuju: časnikarji so o tem vprašanju že večkrat intervjuvali poslance; prosil je, da bi ga smel intervjuvati 2. knjiž. zbirati podatke z ustnimi vprašanji in odgovori: v zvezi z razpisom so intervjuvali več kandidatov; intervjuvati učence zaradi usmerjanja v poklice intervjúvan -a -o: bil je že večkrat intervjuvan ♪
  13.      íntima  -e ž (ȋ) publ. 1. človekovo osebno, čustveno življenje, doživljanje: izpovedovati svojo intimo / v tej pesmi je intima še zakrita 2. prijetnost, domačnost: ta kolorit daje celoti skladno intimo ◊ anat. notranja plast stene krvne žile ♪
  14.      intímen  -mna -o prid., intímnejši (ȋ) 1. ki vsebuje, izraža odkritost, zaupanje, zaupen: intimni odnosi med ljudmi; imela sta intimen pogovor; družijo jih intimne vezi; potrebno bi bilo intimnejše sodelovanje / to so naši najintimnejši prijatelji največji, najboljši / darilo je preveč intimno 2. ki zadeva človekovo doživljanje, čustvovanje, notranji: rad se umika v svoj intimni svet; intimne sfere človekovega življenja / intimna bolečina globoka, skrita // ki izraža, izpoveduje tako doživljanje, čustvovanje: ta roman je pisateljevo najintimnejše delo / intimna lirika, umetnost 3. ki vzbuja občutek ugodja zaradi skladnega okolja in majhnih razsežnosti; prijeten, domač: intimen kotiček, prostor; majhna, intimna ulica / svetla, intimna barva ki prijetno učinkuje // ki je, poteka v zaključenem, navadno rodbinskem krogu ljudi: intimna slovesnost, večerja 4. nav. ekspr. ki je v ljubezenskem, spolnem odnosu: njen intimni prijatelj; več let sta bila intimna / ima intimno razmerje z njim 5. ki se nanaša na določene dele človeškega telesa: intimna garderoba; intimno perilo spodnje perilo intímno prisl.: intimno govoriti s kom; intimno proslavljati kaj; slika učinkuje zelo intimno; intimno povezani tovariši ♪
  15.      intímnost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost intimnega, zaupnost: medsebojna človeška intimnost; intimnost pogovora / ta umetniška doba ni bila naklonjena lirični intimnosti / intimnost starinskih hiš in dvorišč 2. vedenje, ravnanje, ki izvira iz intimnega odnosa: od njega ni pričakoval kake intimnosti / nav. mn. pripovedovala mu je svoje intimnosti zaupne stvari o sebi / imel je intimnosti z njo spolne odnose ♪
  16.      íntka  -e ž (ȋ) 1. zastar. modro barvilo iz indigovca; indigo: uvažajo intko in dišavne rastline 2. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele; modrilo, plavilo: dodati vodi za izplakovanje intko ♪
  17.      ìntoleránca  -e ž (ȉ-ȃ) 1. pomanjkanje strpnosti, razumevanja, nestrpnost: politična, verska intoleranca; intoleranca v znanosti 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: alkoholna intoleranca; intoleranca proti zdravilom, za zdravila ♪
  18.      ìntoleránten  -tna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. ki mu manjka strpnosti, razumevanja, nestrpen: intoleranten človek / politično intolerantno stališče 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodporen: intoleranten proti zdravilom, za zdravila ♪
  19.      ìntolerántnost  -i ž (ȉ-ȃ) 1. lastnost, značilnost intolerantnega človeka: intolerantnost šovinistov 2. med. stanje organizma, da slabo ali sploh ne prenaša določene snovi, neodpornost: prirojena intolerantnost za alkohol ♪
  20.      intonácija  -e ž (á) 1. muz. ton, interval, akord, dan pred začetkom izvajanja skladbe: dati intonacijo / čista intonacija 2. lingv. tonska podoba naglašenih ali tudi ponaglasnih samoglasnikov ali samoglasniških glasov: razločevati intonacijo / akutirana ali rastoča intonacija z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; cirkumflektirana ali padajoča intonacija z upadajočim ali visokim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko nižjim naslednjim nenaglašenim zlogom; stavčna intonacija tonski potek v stavčnih segmentih ali v stavkih 3. knjiž. poudarek, naglas: njegove pesmi imajo močno baladno intonacijo / recitirati s pretirano intonacijo poudarjanjem ♪
  21.      intonacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na intonacijo: intonacijske vaje pri glasbenem pouku / intonacijske razlike med dialekti ♪
  22.      intonánčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na intonacija 1: intonančna nesoglasnost instrumentov; ritmične in intonančne vaje / intonančna piščalka intonánčno prisl.: orkester ni bil intonančno čist ♪
  23.      intonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. dati ton, interval, akord pred začetkom izvajanja skladbe: dirigent je intoniral; pren., knjiž. avtor je začetek tragedije pravilno intoniral ∙ knjiž., redko intonirati klavir uglasiti; knjiž., redko zbor je intoniral ljudsko pesem začel peti 2. knjiž., redko poudariti, naglasiti: posamezna mesta v citatu je kritik intoniral s klicaji intoníran -a -o: intonirani akord; elegično intonirana pesem ♦ lingv. padajoče, rastoče intonirani samoglasniki ♪
  24.      intra...  predpona v sestavljenkah za izražanje stanja znotraj česa, obstajanja česa v čem: intracelularen, intramuskularen, intravenozen ♪
  25.      ìntransigénca  -e ž (ȉ-ẹ̑) knjiž. nepopustljivost: intransigenca njegovega stališča jih je presenečala ♪

   14.579 14.604 14.629 14.654 14.679 14.704 14.729 14.754 14.779 14.804  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA