Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (13.929-13.953) 
- hója 2 -e ž (ọ̄) iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem; jelka: podirati, sekati hoje; mlada, velika hoja / pog. kamor pogledaš, sama hoja jelov gozd ♪
- hójenje -a s (ọ́) glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo ♪
- hójica -e ž (ọ̄) manjšalnica od hoja2: poseka je bila zarasla s hojicami ♪
- hójkati -am nedov. (ọ̑) oglašati se z glasom hoj: deček je veselo hojkal ♪
- hólcar -ja m (ọ́) nižje pog. drvar, gozdni delavec: slišati je bilo sekire holcarjev ♪
- holesteról -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
- holmìč -íča in hólmič -a m (ȉ í; ọ̄) star. griček, hribček: graščina je stala na zelenem holmiču ♪
- holocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
- holocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
- holografíja -e ž (ȋ) fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini ♪
- homeopátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatsko zdravljenje / homeopatska doza zdravila izredno majhna, neznatna doza ♪
- homilíja tudi homílija -e ž (ȋ; í) rel. govor z razlago svetopisemskega besedila: nedeljska homilija ♪
- homofón -a -o prid. (ọ̑) muz. homofonski: homofona glasba ♪
- homofoníja -e ž (ȋ) muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava: skladba v homofoniji ♪
- homofónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homofonijo: homofonska skladba / homofonski zvok ♪
- homogén -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
- homogenizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
- homogénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
- homoseksuálec -lca m (ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola ♪
- homoseksuálen -lna -o prid. (ȃ) spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos ♪
- homoseksuálnost -i ž (ȃ) spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo ♪
- homotáti -ám nedov. (á ȃ) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi ♪
- homúlica -e ž (ú) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum: debelolistna homulica // nav. mn. rastline z debelimi, mesnatimi listi, Crassulaceae ♪
- homúnkulus -a tudi -la m (ȗ) 1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti 2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta ♪
- hónati -am nedov. (ọ̑) strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem ♪
13.804 13.829 13.854 13.879 13.904 13.929 13.954 13.979 14.004 14.029 
