Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (13.779-13.803) 
- higiéna -e ž (ẹ̑) 1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene 2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena ◊ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
- higiéničnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov ♪
- higiénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična ♪
- higro... prvi del zloženk nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop ♪
- higrofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
- higrofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
- higrofóben -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
- higrográf -a m (ȃ) meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku ♪
- higrométer -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
- higrometríja -e ž (ȋ) meteor. nauk o merjenju vlage v zraku ♪
- higroskóp tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
- higroskópen -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov ♪
- higroskópičen -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
- higroskópičnost -i ž (ọ́) fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli ♪
- higroskópnost -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
- higroskópski -a -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka ♪
- hihetánje -a s (ȃ) glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje ♪
- hihì in hihí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: to je prijetno, hihi! ♪
- hihíkanje -a s (ȋ) glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje ♪
- hihitánje tudi hihítanje -a s (ȃ; ȋ) glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje ♪
- hihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ȋ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh ♪
- hijéna -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
- hijénji -a -e (ẹ̑) pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža ♪
- hijénski -a -o prid. (ẹ̑) slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh ♪
- hiliástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hiliazem: hiliastična vizija / hiliastična načela ♪
13.654 13.679 13.704 13.729 13.754 13.779 13.804 13.829 13.854 13.879