Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
la (13.529-13.553) 
- gúlden -dna m (ū) nizozemska denarna enota: plačali so sto guldnov // kovanec v vrednosti te enote ♪
- gúlež -a m (ȗ) 1. žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev 2. slabš., redko izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež ♪
- gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa ∙ pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima ♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata ♪
- guljaž gl. golaž ♪
- gúma -e ž (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk 2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati // obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo 3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum ♪
- gúmar tudi gumár -ja m (ȗ; á) delavec v proizvodnji gume ali gumijastih izdelkov: iščemo več gumarjev ♪
- gúmarica -e ž (ȗ) nav. mn., pog. čevelj z gumijastim podplatom: nosi gumarice; plesal je kar v gumaricah ♪
- gúmb -a m (ȗ) predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb // gumbu podoben nastavek a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom ◊ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti ♪
- gúmbnica -e ž (ȗ) luknja za gumb na oblačilu: narediti gumbnico; gumbnice pri srajci; sukanec za gumbnice / obšiti gumbnico / zataknil si je rožo v gumbnico v zanko na fazoni plašča ali suknjiča ♪
- gumén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gumo: gumeni izdelki; gumena cev; gumena izolacija / gumeni kabel kabel z izolirno prevleko iz gume / gumeno lepilo lepilo za gumo ♪
- gúmi -ja m (ȗ) 1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje 2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; neskl. pril., pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki ♪
- gúmiarábikum -a m (ȗ-ā) teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo ♪
- gúmigut -a m (ȗ) teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv ♪
- gúmijast -a -o prid. (ȗ) ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo ♪
- gúmijevec -vca m (ȗ) 1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: ob oknu je stal velik gumijevec; v senci palm in gumijevcev 2. tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže gumijevca ♪
- gumíranje -a s (ȋ) glagolnik od gumirati: podjetje bo razširilo proizvodnjo na gumiranje in vulkaniziranje / gumiranje znamk ♪
- gumírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. prekrivati ali prepajati z gumo: gumirati cev, tkanino 2. mazati z lepilom: gumirati robove pisemskih ovitkov; gumirati znamke ◊ tisk. gumirati ofsetno ploščo zaščititi jo z vodno raztopino gumiarabikuma gumíran -a -o: gumiran dežni plašč; šotor iz gumiranega platna ♪
- gumníšče -a s (í) redko gumno: mlatiti žito na gumnišču ♪
- gúmno -a s (ú) prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu ♪
- gúmovec -vca m (ȗ) bot. 1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: goji gumovce, filodendrone in druge sobne rastline 2. južnoameriško drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk, Hevea brasiliensis ♪
- gúmpast -a -o prid. (ȗ) pog., slabš. omejen, neumen: veljal je za zelo gumpastega človeka ♪
- gúmpec -pca m (ȗ) pog., slabš. omejen, neumen človek: sami gumpci so se zbrali; pravi gumpec je / kot psovka gumpci zabiti ♪
- gúncati -am nedov. (ȗ) pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti ∙ nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega ♪
- gúnj -a m (ū) zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem ♪
- gúpi -ja m (ȗ) zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji ♪
13.404 13.429 13.454 13.479 13.504 13.529 13.554 13.579 13.604 13.629