Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (13.504-13.528)



  1.      grupácija  -e ž (á) publ. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
  2.      grupáštvo  -a s () slabš. pojavljanje, obstajanje grupacij: boriti se proti grupaštvu v organizaciji
  3.      grupíranje  -a s () glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji
  4.      grupírati  -am nedov. in dov. () razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri telovadbi; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati grupírati se zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije grupíran -a -o: knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino
  5.      grúščevje  -a s () redko grušč: sprožil se je plaz gruščevja
  6.      grúščnat  -a -o prid. () poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča
  7.      grúšec  -šca m () droben grušč: pot je bila posuta z grušcem
  8.      gúba  -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob 2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze 3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak ● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držogeol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
  9.      gubánčenje  -a s (á) glagolnik od gubančiti: preprečiti gubančenje
  10.      gubánčiti  -im nedov.) delati gube, zlasti na koži: gubančiti čelo; na vratu se mu je koža gubančila / srajca se mu na rokavih gubanči
  11.      gúbanje  -a s (ū) glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji ♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
  12.      gubàt  -áta -o prid. ( ā) poln gub: gubato oblačilo
  13.      gúbati  -am nedov. (ū) delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
  14.      gubernátorica  -e ž () gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica
  15.      gubêrnij  -a m (é) v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote
  16.      gúbičast  -a -o prid. (ú) poln gubic: oblekla je belo gubičasto krilo
  17.      gúbiti  -im nedov.) zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale
  18.      gubíti  -ím nedov. ( í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa gubèč -éča -e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki
  19.      gubóvje  -a s (ọ̑) ekspr., redko več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
  20.      gučáti  -ím nedov. (á í) nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak
  21.      gúdek  -a m () nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina)
  22.      gudrón  -a m (ọ̑) kem. gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran
  23.      gúganje  -a s (ū) glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje
  24.      gúgati  -am tudi -ljem nedov. (ū) premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodilanavt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi gúgati se ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej gugáje: gugaje zibko, je zaspala gugajóč -a -e: peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
  25.      gugljáj  -a m () premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih

   13.379 13.404 13.429 13.454 13.479 13.504 13.529 13.554 13.579 13.604  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA