Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (13.379-13.403)



  1.      grizljáti  -ám nedov.) narahlo gristi: otrok grizlja čokolado / grizljati peresnik; grizlja si ustnice
  2.      gríža 1 -e ž () 1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža ♦ čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža 2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna
  3.      gríža 2 -e ž () nar. zahodno pust, s skalami in kamenjem pokrit pas, predel zemlje: gorska griža; prostrane griže ob cesti
  4.      grížast 1 -a -o prid. () 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves // siten, čemeren: ne bodi tako grižast 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci ♦ čeb. grižasta čebela
  5.      grížav  -a -o prid. () 1. ki ima grižo: grižav bolnik ♦ čeb. grižava čebela 2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih // siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka
  6.      grížavka  -e ž () 1. čebela, ki ima grižo: pročelja panjev so grižavke močno onesnažile 2. redko ženska, ki ima grižo
  7.      grížavost  -i ž () obolelost za grižo: med vojaki je bila grižavost pogostna / grižavost čebel
  8.      gríževec  -vca m () bot. rastlina z nedeljenimi, dlakavimi listi in s cveti v majhnih koških, Gnaphalium: gozdni griževec
  9.      grižljáj  stil. grížljaj -a m (; ) 1. količina hrane, ki se da naenkrat v usta: majhen, velik grižljaj; grižljaj kruha // količina hrane, ki se naenkrat pogoltne: grižljaj mu je zastal v grlu ∙ ekspr. privoščil si ni niti grižljaja niti malo, nič; ekspr. očital mu je vsak grižljaj kar je pojedel; jedla je po grižljajih počasi, brez teka 2. ekspr. kos jedila: mati mu je polagala na krožnik najslastnejše grižljaje; pren. pri tej kupčiji je dobil masten grižljaj // z rodilnikom majhna količina hrane: naprosil si je kruha, tu in tam celo grižljaj mesa ◊ lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena
  10.      grížnja  -e ž () redko grizenje: igra med lisjački se je spremenila v resen spopad in grižnjo / grižnja vesti
  11.      gŕkati  -am nedov. ( ) 1. dajati zamolkle, grgrajoče glasove: žabe so grkale in regljale // pogrkovati: pri govorjenju je nekoliko grkal 2. redko hrkati, odhrkavati se: kašljali so, grkali in smrkali
  12.      gŕkniti  -em dov.) ekspr. dati zamolkel, grgrajoč glas: nekajkrat je grknil in izdihnil / nekaj je grknil
  13.      gŕlen  -lna -o prid. () nanašajoč se na grlo: grlni del žrela / pel je z grlnim ženskim glasom ♦ lingv. grlni h h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk; teh. grlni mikrofon mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti
  14.      grlén  -a -o prid. (ẹ̑) ki prihaja iz grla: slišal je nizke grlene krike; grlen smeh
  15.      grléti  -ím nedov. (ẹ́ í) ekspr. oglašati se z grlenim glasom: golobi, grlice grlijo; pren. deklice so veselo grlele
  16.      grlína  -e ž (í) 1. viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: potrepljal je vola po grlini 2. nar. zarasel kup zemlje: Okoli jablan so grline, kjer lahko sedeš (M. Kranjec)
  17.      gŕliti  -im nedov. () zastar. objemati: grlila je dete in jokala
  18.      grlíti  in gŕliti -im nedov. ( ŕ) oglašati se z grulečim glasom: nekje v bližini so veselo grlile prebujajoče se ptice / zastar. grlil ji je o svoji ljubezni prijazno, dvorljivo govoril
  19.      grljevíca  -e ž (í) nar. smolnata trska, poleno za razsvetljavo: gospodinja je vtaknila grljevico v čelešnik
  20.      gŕlo  -a s (ŕ) 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom / ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical ● ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil
  21.      gŕlovka  -e ž (ŕ) med. davica žrela: pri grlovki se dihalne poti včasih nevarno zožijo
  22.      grmáča  -e ž (á) redko 1. grm: brinova grmača 2. grmada: plamen grmače
  23.      grmáda  -e ž (ā) 1. velik kup lesa, določen za gorenje: iz suhih vej je zložil grmado in jo zažgal / grmade po gorah so naznanjale, da se bliža sovražnik kresovi, stražni ognji // v srednjem veku smrtna kazen s sežigom na takem kupu: obsojen je bil na grmado / proglašena je bila za čarovnico in sežgali so jo na grmadi 2. velik kup, navadno nametanih, neurejenih stvari: na mizah so ležale grmade blaga / oblaki so se kopičili v grmado // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prebral je grmado knjig; pojedel je celo grmado tort in piškotov
  24.      grmádast  -a -o prid. (ā) podoben grmadi: grmadasti oblaki / ekspr. komaj je spravil svoje grmadasto telo skozi vrata
  25.      grmáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na grmado: že od daleč se je videl grmadni ogenj / opazoval je grmadne kope oblakov grmadaste / ekspr., redko na mizo je položil grmaden kup bankovcev velik, ogromen

   13.254 13.279 13.304 13.329 13.354 13.379 13.404 13.429 13.454 13.479  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA