Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (13.154-13.178)



  1.      grábljenje  -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja
  2.      grábljice  -ljic ž mn.) manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje
  3.      grábljišče  in grabljíšče -a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis
  4.      grácija  -e ž (á) 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina // ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline
  5.      gracílen  -lna -o prid. () knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo
  6.      gracílnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost gracilnega: gracilnost otrok / gracilnost gibov
  7.      graciózen  -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon
  8.      gracióznost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost gracioznega: gracioznosti in elegance res nima; gracioznost kretenj, plesa
  9.      grád  -a m () 1. pog. enota za merjenje količine alkohola v alkoholnih pijačah; maligan: to žganje ima kakih trideset gradov 2. mat. enota za merjenje kotov, stotina pravega kota
  10.      grád  -ú in -a m, mn. gradóvi () 1. v nekaterih deželah veliko utrjeno poslopje, graščakovo bivališče: grad je začel razpadati; okoli gradu je lep vrt; mogočen, utrjen grad; obzidje gradu / ekspr. njegova hiša je pravi grad bogata, razkošna stavba / ljubljanski grad / v ljudskih pesmih, v pravljicah: stoji tam beli grad; stekleni, začarani grad; pren., pesn. takrat so se podrli njihovi sanjski gradovi 2. zastar. mesto: Turki so prisegli porušiti stolni grad ● ekspr. obljubljal ji je zlate gradove srečo, bogastvo; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem
  11.      gradášanje  -a s () glagolnik od gradašati: gradašanje volne
  12.      gradášati  -am nedov.) obrt. česati volno z gradašami: gradašala je in tkala
  13.      grádba  -e ž () redko gradnja: gradba nove hiše / otrok je slabotne telesne gradbe
  14.      grádben  -a -o prid. () nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
  15.      grádbenik  -a m () 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika // ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov
  16.      grádbeniški  -a -o prid. () nanašajoč se na gradbenike ali gradbeništvo: gradbeniški delavci / njegovo gradbeniško delovanje / rudarski in gradbeniški eksplozivi
  17.      gradbínec  -nca m () ročni gradbeniški delavec: gradbinci so že postavili temelje novi stolpnici; poglabljati delavsko zavest pri gradbincih / sindikalna podružnica gradbincev vseh zaposlenih v kakem gradbenem podjetju // nav. mn., žarg. gradbeno podjetje: spor med gradbinci in investitorji
  18.      gradbínstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem; gradbeništvo: v gradbinstvu so izpolnili plan
  19.      gradbíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se gradi: gradbišče je bilo obdano z visokim plotom; delati na gradbišču; veliko gradbišče; gradbišče nove hidrocentrale
  20.      grádec  -dca m (á) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov
  21.      grádel  -dla tudi grádelj -dlja m (á) močna lanena ali bombažna tkanina za žimnice, delovne obleke: deset metrov boljšega gradla; damastni gradel / linški gradel za moško perilo
  22.      grádisovec  -vca m () pog. kdor je zaposlen pri podjetju Gradis: gradisovci so delali s pospešeno naglico
  23.      gradíšče  -a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča; sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče 3. gradbišče: dela na gradišču; gradišče zadružnega doma
  24.      gradítelj  -a m () kdor gradi: graditelj stavbe je gradbeno podjetje XY; zbrali so se graditelji in vzdrževalci cest / graditelj ladij; genialen graditelj strojev / graditelji miru, socializma
  25.      gradítev  -tve ž () glagolnik od graditi: a) graditev ceste, hiše, železniške proge; dovoljenje za graditev / graditev celice, satja; kalcij za graditev kosti / usmerjati gospodarsko, kulturno graditev dežele; graditev ljudske oblasti; graditev socializma ♦ ekon. kapitalna graditev graditev temeljnih gospodarskih objektov b) graditev ladij, strojev

   13.029 13.054 13.079 13.104 13.129 13.154 13.179 13.204 13.229 13.254  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA