Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (1.201-1.225)


  1.      ênoplásten  -tna -o prid. (ē-ā) ki je iz ene plasti: enoplastna obloga za tla; enoplastna povrhnjica ♪
  2.      ênopredálast  -a -o prid. (ē-ȃ) bot., v zvezi enopredalasta plodnica plodnica, v kateri je en predal, prostor ♪
  3.      ensiláža  -e ž (ȃ) redko konzerviranje zelene krme s kisanjem v silosu; silaža: ensilaža trave // tako kisana krma: krmiti z ensilažo ♪
  4.      éntlanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od entlati: stroj za entlanje ♪
  5.      éntlarica  -e ž (ẹ̑) pog. stroj za entlanje: entlati na entlarici ♪
  6.      éntlati  -am nedov. (ẹ̑) obrt. s cikcak vbodi, navadno strojno, šivati čipke, vložke na blago: zna entlati // s cikcak vbodi, navadno strojno, robiti blago: prt sem dala entlati / entlati notranji rob obleke éntlan -a -o: obleka je entlana ♪
  7.      epilácija  -e ž (á) kozm. trajna odstranitev dlak s kože ♪
  8.      epístola  -e ž (ȋ) knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih: Horacijeve epistole o pesništvu / Župančičeva Velikonočna epistola sinu ♦ rel. odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; berilo ♪
  9.      epistolár  -ja m (á) rel. zbirka odlomkov iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov ♪
  10.      epistoláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na epistolo: epistolarni del novele; epistolarna literatura ♪
  11.      eskalácija  -e ž (á) publ. načrtno, postopno širjenje vojne na omejenem področju, stopnjevanje vojne: mnogi opozarjajo, da lahko eskalacija pripelje do totalne vojne; teorija eskalacije ♪
  12.      eskalátor  -ja m (ȃ) teh. stopnice, ki delujejo na principu tekočega traku; premične stopnice, tekoče stopnice: nove trgovske hiše imajo eskalatorje / škarjasti eskalator za prevoz navzgor in navzdol ♪
  13.      eskuláp  -a m (ȃ) knjiž., nav. iron. zdravnik: bil je prepuščen na milost in nemilost temu eskulapu; podeželski eskulap ♪
  14.      Eskulápov  -a -o prid. (ȃ) knjiž., v zvezi Eskulapov učenec zdravnik ♪
  15.      esplanáda  -e ž (ȃ) knjiž. prazen raven prostor pred kakim velikim poslopjem, ploščad: spomenik stoji na esplanadi pred mestno hišo ♪
  16.      estavéla  -e ž (ẹ̑) geogr. kraški izvir, ki vodo občasno tudi požira ♪
  17.      etílalkohól  -a m (ȋ-ọ̑) kem. alkohol, ki nastaja pri vrenju grozdnega in sadnega sladkorja v alkoholnih pijačah ♪
  18.      fábula  -e ž (ȃ) 1. lit. smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu, zgodba: fabula obravnava sodno preiskavo; izvirna, realistična fabula; fabula romana; nit fabule // nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to so same fabule 2. zastar. basen: Volkmerjeve fabule in pesmi ♪
  19.      fabulatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na fabulo, pripoveden: fabulativni elementi literarnega dela; fabulativni okvir zgodbe / pisateljev fabulativni dar fabulatívno prisl.: pisatelja mikajo fabulativno razgibane situacije; zgodba je fabulativno dovolj zaokrožena ♪
  20.      fabulatívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost literarnega dela, ki ima fabulo, pripovednost: baladna fabulativnost; pisatelj s konvencionalno fabulativnostjo pogosto razvodeni tudi dobre značajske zasnove ♪
  21.      fair play  fair playa [fêr pléj] m (ȇ-ẹ̑) šport. pravilni odnosi do soigralcev pri igri, tekmi: igralec ne sme nikoli pozabiti na načelo fair playa; pren. nasprotno politično stranko so pozvali, naj se ravna po enakem fair playu kot oni ♪
  22.      falánga  -e ž (ȃ) 1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev: sovražnik ni mogel razbiti falange; stali so kot močna falanga v boju za svobodo; pren. vsi dobro misleči naj se združijo v falango proti skupni nevarnosti ♦ šah. sklenjena vrsta kmetov iste barve 2. knjiž., s prilastkom skupina ljudi z enakimi interesi, naziranji: generacijska falanga // ekspr., z rodilnikom velika množina: okrog sebe je zbral celo falango somišljenikov; pren. falanga gorskih vrhov 3. španska fašistična stranka: Francova falanga 4. soc., po Fourierovi zamisli socializma osnovna družbena enota ♪
  23.      falangíst  -a m (ȋ) pripadnik španske fašistične stranke: enote falangistov ♪
  24.      falangístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na falangiste ali falanga 3: falangistični režim / falangistični časopis ♪
  25.      falanstêrij  -a tudi falanstêr -ja m (é; ȇ) soc., po Fourierovi zamisli socializma prostor za skupno življenje in delo osnovne družbene enote ♪

   1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA