Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

la (1.151-1.175)



  1.      dvógsniški  -a -o (ọ̑-) pridevnik od dvoglasnik: dvoglasniški izgovor
  2.      dvógv  in dvógv -áva -o prid. (ọ̑- ọ̑-á; ọ̑-) ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora ∙ dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbihanat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
  3.      dvólastník  -a m (ọ̑-í) zemljiški posestnik, ki ima zemljišče na obeh straneh državne meje: carinske olajšave za dvolastnike
  4.      dvólastníški  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na dvolastnike ali dvolastništvo: dvolastniške pravice; dvolastniško dovoljenje za prehod čez mejo / dvolastniško posestvo
  5.      dvólastníštvo  -a s (ọ̑-) pojav ali dejstvo, da ima kdo zemljišče na obeh straneh državne meje: najprej je bilo treba rešiti vprašanje dvolastništva // redko dvolastniško posestvo: manjšanje števila zasebnih dvolastništev
  6.      dvópsten  -tna -o prid. (ọ̑-ā) ki je iz dveh plasti: dvoplastna obloga ♦ papir. dvoplastni valoviti karton
  7.      dvópstnost  -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost dvoplastnega: dvoplastnost obloge; pren. dvoplastnost kulture
  8.      dvópredálast  -a -o prid. (ọ̑-) bot., v zvezi dvopredalasta plodnica plodnica, v kateri sta dva predala, prostora
  9.      dvóvdje  -a s (ọ̑-) sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: dvovladje med tujimi osvajalci in osvobodilnim gibanjem; uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo
  10.      džúngla  -e ž () 1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo // ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš 2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo
  11.      edíkula  -e ž () um. majhen tempelj, kapelica s kipom v sredi: baročna edikula; rimska edikula // okvir iz stebrov, preklad in slemen okoli portalov, oken
  12.      ejakucija  -e ž (á) biol. izbrizg semena pri najvišji spolni nadraženosti
  13.      eklampsíja  -e ž () med. bolezen s krči in izgubo zavesti, navadno v nosečnosti, ob porodu ali po njem
  14.      eklatánten  -tna -o prid. () očiten, jasen, prepričljiv: eklatanten dokaz, primer / položaj v kolonialnih področjih je eklatanten izraz preživelega sistema
  15.      eksempr  -ja m (ā) vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec: zbirka metuljev ima več lepih, redkih eksemplarjev / muzejski eksemplar / od te knjige se je ohranil samo en eksemplar; pren., ekspr. bil je res pravi eksemplar
  16.      eksempričen  -čna -o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen; eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavosti eksemprično prisl.: eksemplarično kaznovati
  17.      ekshacija  -e ž (á) geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana
  18.      eksklamácija  -e ž (á) lingv. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik
  19.      eksmatrikucija  -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo
  20.      ekstabucija  -e ž (á) jur. črtanje, izbris intabulacije, izknjižba
  21.      ekstrapocija  -e ž (á) knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del: ekstrapolacija analize avtomobilskih nesreč v bodočnost ni zanesljiva; ekstrapolacija današnjega dne v jutrišnjega ♦ mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki zunaj intervala, če so znane njene vrednosti v točkah intervala
  22.      elaborát  -a m () izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari: izdelati elaborat o gospodarski pomoči; pripraviti elaborate za graditev novih elektrarn / ureditveni elaborat načrt / redko učenke so oddale svoje elaborate pismene izdelke, naloge
  23.      en  -a m () velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; polet, vnema: elan raste, upada; nima več pravega elana; mladi so prinesli svežost in elan; delati z velikim elanom / delovni, revolucionarni elan ◊ filoz. življenjski elan ustvarjalna sila, ki je osnova razvoja živih bitij
  24.      elasticitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. prožnost: elasticiteta tkiva / pri prevajanju mu manjka elasticitete
  25.      estičen  -čna -o prid., estičnejši (á) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko; prožen: elastičen les; elastične stene balona; tla v telovadnici morajo biti elastična ♦ strojn. elastična pritrditev pritrditev, ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago // ki se razteguje podobno kot gumi, raztegljiv: elastično blago / elastične smučarske hlače; elastične nogavice 2. lahkoten, gibčen: pri vajah je elastičen in uren; elastični koraki; elastična postava 3. sposoben prilagajati se času, razmeram: elastičen sistem izobraževanja; elastična politika; elastično stališče / elastičen človek ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi; tudi naša trgovina je premalo elastična se ne prilagaja potrebam trgaekspr. on ima elastično hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami estično prisl.: elastično hoditi; elastično uporabljati odredbe

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA